Učitelj

E Z • S}KCJZJIZZTZTTČZKGIR—G.LII > za ıo, da učenci spoznaio potrebo povezanosti koristnega z nravstvenim v narodnem gospodarstvu.

Razgovori o izobrazbi in izobrazbenih sredstvih morajo upoštevati ne samo čiste izobraževalne potrebe, ampak tudi praktičnonravstveno stališče. Slednje prihaia v poštev predvsem v razgovorih o izbiri poklica, medtem ko se prve zahteve nanašajo pretežno na odnose človeka do zakladov nacionalne in duhovne kulture človeštva sploh.

Stremljenje po izobrazbi se kaže kot dovzetnost za vse, kar {e reznično, dobro in lepo. Zato pomeni vsako pospeševanje tega stremlienia obenem gojitev značaja. Leta |e mani kako posebno snovno področje kakor pa nekaka osnovna, stalna vzgojiteliska usmerjenost v vsem šolskem živlienju. Kliub temu bodo v višji narodni šoli večkrat potrebni še posebni razgovori in ukrepi za gojitev značaja.

IV.

Razen posebnih didaktično-metodičnih sredstev, ki veljaio za posamezna snovna področja, pa se moraio v državljanskem pouku uveljavliati tudi priznana načela delovne šole.

Važno je naiprej načelo nazornosti. Nazornost је tu sicer manji konkretno-čutne kakor pa duhovno-čuvstvene narave. Izhodišče ji mora biti v otrokovem okolju, ki stopi doživljansko močno poudarieno v njegovo zavest po kakem dogodku, po kaki kratki povesti, po kakem poročilu, kaki opazki ali po kakem vprašanju od strani učitelja ali učenca. Doživljai pospešujoči učinek prave besede, dobrega govora je v državljanskem pouku eno najboljših sredstev za ponazorovanje, ki je vselei tam neobhodno potrebno, kjer se ne nudi primerna prilika, da bi pouk navezal neposredno na kak dogodek ali doživliaj.

Dobra ponazoritev nas najlažie dovede do delovnega principa. To načelo se uveliavlja v državlianskem pouku sicer le redko v ročnem delu, zato pa tem jačje v duševni in nravstveni samodelavnosti. Potreba otrok, da pripovedujeijo in vprašujejo, njih pripravljenost za tovariško občevanje in za soodgovornost v malih stvareh šolskega življenja nudita dobre prve pogoje za delovno šolsko vodstvo državljanskega pouka. Preproste oblike šolske samouprave, ki more biti kaipak celo v višji narodni šoli le v redkih primerih več kot souprava, so V visoki meri sposobne za to, da se v državlianskem pouku uresniči delovni princip. | Мгауз!уепа samodelavnost pospešuje načelo ха vzgojo volje. Čeprav se mora to načelo uveljavliati v vsem šolskem življenju, pripada vendarle državlianskemu pouku vodstvo pri vzgoji volje. Razvoju otroškega častičutia od nižje stopnje dalje in vzglednemu navajanju k samovzgeoji v višji narodni šoli mora biti smoter, da se iz posameznih činov otroškega udejstvovanja polagoma izcimijo stalne dobre navade. Priložnostne in načrtne vaje v hotenju, vzbujanje častihlepia v otroku, da tudi v moralnih stvareh noče biti slabič, pretvorba trdega »moraš« v radostni »smeš« in zavedno hotenje: to so najuspešnjeiša sredstva za vzgojo volje.