Učitelj

Izobrazba in samoizobrazba. Primeri zaslužnih mož in žen.

Skrb za zdravstvo, osnovni predpisi javne zdravstvene službe. Treznostno oibanje. Primerno izkoriščanje prostega časa: igre, sport, ročno delo, Čtivo. >

III, razred

Volilna pravica. Osnovna določila za volitve. Srezka in banska uprava. Ustanove za ljudsko izobrazbo in vzgojo. Socialne in zdravstvene naprave, osnovni predpisi za восјајпо skrbstvo: zavarovanje zoper bolesni, nezgode, in starost. Skrb za brezposelne.

Osnovne državljanske čednosti (spoštovanje do človeka, požrtvovalnost,

štedljivost, podjetnost i dr.). Primeri zaslažnih mož in Žen.

Vest. Resnica in laž. Sodstvo. Najpogostejša kazniva dejanja.

Monarhija. Kralj in kraljevi dom.

IV. razred

Država in narod. Pravice narodnih manjšin. Osnovni pouk o ustavi, o drŽavnih (javnih) oblasnih in o državnem gospodarstvu (drž. proračunu).

Zadružništvo.

Podmladek Rdečega križa in Jadranske straže. Kulturno občestvo narodoyv. Društvo narodov. Vojna in mir. Obramba države in naša vojska.

Pouk o najpogostejših kazenskih dejanjih in o njih posledicah.

Prirodne sile in človek. Človek in stroj. Izbira poklica. Duhovne dobrine

človeštva. PRIPOMBE K UČNEMU NAČRTU

1. Državljanski pouk in državljanska vzgoja morata biti na vseh učnih stopnih didaktični prnicip, tj. v tem predmetu pridobljeno znanje se mora vedno pri vsem ostalem pouku primerno uporabljati. Razen tega nastopa državljanski pouk v vseh razredih višje narodne šole kot poseben predmet, ki naj se mu odmeri po 1 tedenska ura ali pa se naj združi s stvarnim poukom.

2. Skupne prireditve in skupni zbori učencev zlasti v začetku in na koncu šolskega leta in ob narodnih praznikih naj predstavljajo slavnosine trenutke tovarištva ob aktivnem sodelovanju učencev. Razen tega we priporočajo take prireditve ob vseh primernih prilikah, kakor so jubileji slavnih mož in žen, zgodovinski spominski dnevi, mednarodni dan štednje. dan miru, materinski dan, jadranski dan i.sl. K takim prireditvam naj se po možnosti povabilo tudi starši in sploh prijatelji šole, ki se lako pritegnejo tudi k dejalskemu sodelovanju. Sploh naj se ха. 41avljansko vzgojo porabi vsaka primerna prilika, ki jo nudi šolsko in javno življenje. Tak priložnostni pouk se po potrebi lahko naveže tudi na različne predmete, čeprav bi za?adi tega bila potrebna kaka izprememba, urnika.

53. Bola in dom naj bi tvorila vzgojno enoto. Zato. je potrebno da vzgojitelji prirejajo, organizirajo in smobmo vodijo roditeljske sestanke.

4. Državljanski pouk in državljansko vzgojo naj poživljajo dobro pripravljeni, primerno izbrani in pravilno organizirani izprehodi v prosto naravyo, v razne zavode, obrate in podjetja in po možnosti tuid dajša potovanja. Tudi dobro čtivo, ki mora biti po končani šolski obveznosti eno izmed glavnih vzgojnih sredstev, naj se v ta namen najizdatneje uporablja.

5. Pri državljanskem pouku in državljanski vzgoji je treba dosledno upoštevati duševni razvoj učencev in njih duševno zrelost. Učna snov naj se navezuje predsvem na zanimanje učencev. Vse, kar je predmet pouka, naj se po možnosti tudi praktično vadi in izvaja. (Vaje na snago in Ted, v lepem vedenju, v izobrazbi okusa, o praktični dobrodelnosti in uslužnosti, k štednji i 51). Na vseh stopnjah naj se skušajo z vajo vcepiti ohokom dobre navade, slabe 'pa odstraniti. S takimi doslednimi vajami paj se izgradi nekak sistem funkcij in navad, ki naj spremlja, učence skozi življenje.

Literatura:

Kerschensteiner G., Staatsbirgerliche Krziehung der Jugend. 7. izd. 19921.

Kerschensteiner G., Der Begriff der staatsbirgerlichen Erziehung. 6. izd. 1998.

Giese G., Staat und Hrziehung in der gegenwiartigen Kulturpidagogik. V: »Verpgangenheit und Gegenwart«. 1930.

Palme R., Zur Methodik der Birgerkunde. Sudetend. Schule. 1936/10.

Lampe F.—Franke G. H., Staatsbirgerliche Еглећипо. 1926.

Normallehrpline far die Volksschulen. Državna zaloga v Pragi. 1988.

Senković M., Državljanska, vzgoja у luči sobodne pedagogike. Prosveta. 1983/1—4.

Учитељ a