Jugoslovenski Rotar

Vsakdo bo vprašal, kako je mogoče, da družba tako težko vzdrži konkurenco manjsih neurejenih rudnikoy. Razlogi so enostavni: Izven prej omenjenih višjih Javno-socijalnih dajatev Živi večina manjših rudnikov od tega, kar delavcem e plača. Medtem ko so znašali povprečni zaslužki na šiht pri naših rudnikih približno Din 47—, plačujejo podjetniki v drugih pokrajinah svoje delavce povprečno komaj s polovično mezdo. Tudi vzdrževanje socijalnih in stanovanjskih objektov in sanitarnih naprav ni na tej višini kakor na naših rudnikih in zaradi tega ne povzroča takih izdatkov, kakor jih imamo mi iz tega naslova. Ker polaga družba Javno svoje račune in je, kakor znano, davčna praksa v Sloveniji zelo stroga, je s tem tudi konkurenčna sposobnost družbe znatno tangirana. Kljub dovršenosti naših naprav in s tem V zvezi Večji StOritvi našega delavstva, je iz omenjenih razlogov jasno, da tudi najbolj fundirana družba na dolgo ne more prenesti različnega tretiranja od strani zakonodaje in ne more plačati dvojmb mezd, če hoče vzdržati ravnovesje v svojem gospodarstvu.

Družba toplo pozdravlja boj delavstva za enotno ureditev delovnih pogojev v vseJ državi, seveda pod pogojem, da se uredijo zahtevane minimalne mezde v vseh krajih naše države enotno in enakomerno.

Razen bistvenega vpliva omenjenih dejstev na kalkulacijo premogovnih cen, je bila druzba $e obdarovana s posebno troSarino na cement, katera obremeni podjetje z zneskom od priblizno treh milijonoy dinarjev na leto, tako da je postala produkcija cementa, ki je bila v prejnjih letih rentabilna in ki nam je pomagala premagati tezko¢e, ki smo jih imeli pri premogu, pasivna.

Iz predstojecega sledi, da je bila druzba primorana podyzeti posebne ukrepe zaradi znizanja proizvajalnih stroškov, če je hotela ostati na zdravi podlagi. Druzba je bila postavljena pred alternativo, ali zapreti obrate in cele rudnike in koncentrirati svojo produkcijo na glavni obrat, kar bi imelo za posledico odpustitev večjega števila uradništva, poduradništva in najmanj rooo delavcev — ta solucija bi bila vsekakor s stališča družbe najpovoljnejša — ali pa da išče potrebne prihranke v tem, da zmanjša vse svoje personalne izdatke v taki meri, da Ji bo omogočeno nadaljnje obratovanje brez žrtvovanja eksistence številnih delavcev in njih družin.

Pri večkratnih intervencijah delavskih zaupnikov so ti vedno izjavljali, da smatrajo za največje gorje, če se morajo izvršiti številni odpusti delavstva. S tem, da se je družba odločila obdržati kljub težavni situaciji pretežno število delavstva, je mislila izvršiti eminentno socijalno delo in je s tem prevzela nase vsa bremena, ki izvirajo iz zaposlitve prekoštevilnega delavstva.

Izven najstrozjih mer v svrho štednje Je bila družba primorana poseči po ukrepu, da zniža ne samo prejemke svojih nastavljencev, temveč tudi izdatke za vrhovno vodstvo in režijske izdatke sploh. Ti ukrepi so izvršeni tako, da so čim manj prizadete socijalno šibkejše kategorije nastavljencev in so dohodki vodstva in višjih nastavljencev v večji meri pritegnjeni k znizanju kakor dohodki nizjih nastavljencey in delaystva.

22