Jugoslovenski Rotar

Kar se tiče delavstva, so bile sklenjene tele mere: 1.) Znizanje mezd za 6 %.

Kakor sem Ze uvodoma omenil, so mezde, ki jih plaéuje druzba, najvisje v узеј državi. Pri vseh dosedanjih znatnih redukcijah prejemkov je bilo delaystvo najmanj prizadeto. Medtem ko je uradni8tvo in posebno $e vodilni funkcijonarji moralo prenesti do sedaj zniZanje prejemkov od minimalnih 25 %o celo do 65 %, so se minimalne mezde delavstva do sedaj znizale samo v letu 1931. za priblizno 5 % in sedaj za 6 %, skupaj tedaj za 11 %.

Leta 1922. je bil skupno z zastopniki delavstva ustanovljen indeks zivljenjskih potrebscin za delavea in delavske rodbine in je morala izdati družina v letu rg29. za vse potrebščine Din 7283'99, medtem ko Je treba izdati za iste Življenjske potrebščine v sedanjem času samo Din 5318 —, седај ха 29 % manj Каког Јета 1929., доб т znaša, kakor rečeno, celokupna redukcija minimalnih mezd samo 11 %. Glede na mezde, ki jih plačujejo drugi rudniki, in na mdeks življenjskih potrebščin se tedaj nikakor ne more trditi, da se Je zivljenjski standard delavstva poslabSal. Res je sicer, da se v poletnih mesecih dela omejeno. Oficijelno se je delalo v zadnjih mesecih samo 13 delavnikovy, ali fakticno je delavstvo izvrsilo povpreéno najmanj 17 Sihtoy in bo Ze v juliju mogoée zaposliti delavstvo 18 do 19 dni ter se bo ta zaposlitey v jesenskih in zimskih mesecih predvidoma Se izboljfala.

Kolikor sem pouéen, ne dela niti en rudnik v državi s polno paro, ampak sO vsi primorani uvesti delno praznovanje.

2.) Regulacija deputatnega premoga.

Izkazala se je potreba regulirati porabo deputatnega premoga tako pri uradnistvu in poduradnigtvu kakor pri delavstvu in tudi tukaj uvesti princip štedenja ter se nikakor ne more trditi, da odrejena kolidina Sestih ton na leto ne bi zadostovala za delavsko rodbino, ki ima vetinoma stanovanje z eno sobo in kuhinjo. Visoki uradniki y mestih, ki imajo iz stanovskih ozirov stanovanja treh ali štirih sob, si ne morejo dovoliti v teh hudih časih potrošnje večje količine premoga.

3.) Zamenjava delavcev I. kategorije, ki ne opravljajo dela, za katero so placani, ampak čisto postranski posel.

Druzba je pri dosedanjih redukcijah iz socijalnih oziroy одризсаја mlajse Паф in obdrzala starejSe kopa¢e v upanju, da bodo kmalu nastopili éasi, ko se bo nasla zanje zaposlitey v kategoriji, za katero so placani. Ti oprayljajo sedaj postranska dela, za katera zadostuje navaden tezak ali celo ženska moč, ter je druzbo stala njih zaposlitey do sedaj ¥e velike žrtve. Ker se pa razmere, zalibog, nocejo spremeniti, so ti delavci te%ko breme in treba jih je sCasoma nadomestiti z mlajSimi mo¢mi. Nikjer se ne zahteva, da bi kvalificiran profesijonist, ki je zaradi sedanjih teZavnih razmer primoran sprejeti kako po-

23