Jugoslovenski Rotar

Nešto prije 18h brod je krenuo па povratak. te je istim putem pošao za Gruž, gdje je stigao oko 19h. Ovaj izlet upriličen je po najljepšem vremenu i ostao je svakom pojedinom u najboljoj uspomeni.

Za vrijeme same vožnje, kao i boravka parobroda u Cavtatu, morao je veliki broj rotara da se odrekne užitka. te da prione na posao i da nastavi

RAD U ODBORIMA

A) ODBOR ZA SLUZENJE U KLUBU

Pretsjednik Edo Markovié (R. C. Becgrad), tajnik Eugen Srepel (R. C. Slav. Brod). Referira brat Dr. Viljem Krejéi (R. C. Ljubljana)

SODELOVANJE MED KLUBI

Kakor smatram notranjo konsolidacijo v klubu kot prvi in najvaznejSi pogoj za uspešno klubsko delo, tako so takoj za njo ¢im oZji stiki in Gim ZivahnejSe sodelovanje med klubi bitni sestavni del naSega rotarskega udejstvovanja.

Da se more klub lepo razvijati in uspeSno zastaviti svoje delovanje. је predvsem treba, da se Glani med seboj do dobra spoznajo, da si postanejo iskreni in verni prijatelji, požrtvovalni pa vendar nesebiéni tovariši in da njih prijateljstvo drži vedno in brezpogojno, tako, da jih nikakršne krize, niti zunanje, niti notranje, ne morejo razdvojiti.

Toda ze med tem konsolidacijskim procesom mora vsak klub pri normalnem vrSenju svoje zadace iskati zveze z drugimi klubi, s klubi lastnega distrikta, pa tudi s klubi tujih distriktov. Tako udejstvovanje pricne kar samo ob sebi. Ze ustanovitev kluba je taka, da je treba bodoéi edinici najprej kuma in sicer kakega starega in preizkuSenega kluba, ki izvrSi vse priprave, daje navodila in nasvete in pod ¢igar nadzorstvom in odgovornostjo se ustanovitey novega kluba izvrši. Jedva razglasi klub svojo inauguracijo, ze se javijo Stevilni klubi, ki se vesele, vedno radi pripravljeni k sodelovanju, novih tovariSev. Z izvrSevanjem rotarskega programa raste prijateljski krog; vedno jih je vec, ki jih interesira delovanje novega kluba, ki se udelezujejo skupnih akcij, ki zele in goje medsebojne stike, da bi delo bilo čim pestrejše in zanimivejše in uspehi zasnovani na čim širši podlagi. Motivi k takemu skupnemu prizadevanju so dvojni: interesi lastnega kluba, v katerem bi bilo delo in življenje brez sodelovanja z drugimi neinteresantno in neuspešno, — in drugo so nagibi, ki izvirajo iz naše rotarske ideologije skupnosti in medsebojne pomoči.

Če si ogledamo stvar samo iz vidika lastnega kluba, že vidimo naglo, da bi klub brez stikov z drugimi klubi ne bil rotarski klub; bil bi nemara prijetno družabno omizje, morda tudi s poučno ali etično pri-