Jugoslovenski Rotar

mesjo, koristno za bliznjo okolico, — toda bil bi brez bistvenega kriterija naSe rotarske skupnosti, brez onega znaka naSega tovariStva in naSe privesnosti, naSe bratske ljubezni in dobre volje, osobito pa brez onega velikega neiz¢rpnega in tako zagonetnega svetskega prijateljstva, ki ga najdemo le med rotarji in ki je enako med pripadniki istega naroda, iste veroizpovedi in istega jezika, kakor med onimi, ki nimajo niti poklicnih, niti verskih, niti narodnih skupnih interesov. In ravno ta moment je tisti, ki nas toliko razlikuje od vseh drugih še take idealnih in dobro mišljenih skupnosti.

Da pa moremo čim bolje gojiti to svojo skupnost, te ozke in zagonetne vezi, se vprašamo, katera so sredstva, ki dovajajo do takih koristnih, naravnost čudotvornih uspehov medsebojnega sporazuma in koristnega sodelovanja tako zelo diferenciranih elementov sodobnega Cloveskega, gospodarskega in kulturnega razvoja. Ne reéem nikakor, da so uspehi naSega pokreta na višku in da ne bi mogli doseči kaj več, niti ne trdim, da so naša sredstva izčrpana in da se ne bi mogli posluževati še drugih pripomočkov pri zasledovanju svojih ciljev, kajti naš razvojni proces nikakor ni dovršen, temveč se nam otvarjajo vedno nova torišča za naše koristno udejstvovanje in neprestano moramo izpopolnjevati svoje orodje, ki nam pri našem delu služi. Ne bi izvršili v polni meri svoje dolžnosti, če ne bi o prilik svoje distriktne konference pregledali svojega delovnega orodja in če se ne bi posvetovali o novih sredstvih, s katerimi hočemo pospeševati svoje prizadevanje za našimi vzvišenimi skupnimi cilji.

Iz zaglavja medklubskega življenja naj na prvem mestu omenim izmenjavo izvestij, mesečnih in tedenskih poročil. To je že staro aprobirano sredstvo, ki pa ne najde povsod pravega razumevanja, saj se je v nekaterih klubih celo vršila debata o tem, ali ima izmenjava tedenskih in mesečnih poročil kak praktičen pomen in so nekateri klubi celo razpošiljanje teh izvestij opustili, češ, da najvažnejša poročila o delovanju klubov itak pridejo v mesečno distriktno glasilo. Tako naziranje smatram kot veliko pogreško, ki jo je pripisovati zgolj napačnemu razumevanju našega dela in naših ciljev. Pogreška, ki se tu dela, je dvojna: Prva leži v slabi sestavi tedenskih odnosno mesečnih izvestij, druga pogreška pa je v tem, kako obravnavajo ta izvestja v drugih klubih. Kot guverner sem več kot eno celo leto čital vsa tedenska izvestja našega distrikta od prvega do zadnjega in nešteto tedenskih in mesečnih poročil inozemskih klubov. Danes ne bi več mogel točno povedati percentnega stavka, ali z gotovostjo lahko trdim, da je dobra polovica, tedenskih izvestij manj vredna kakor papir, ki se je v to svrho porabil. Ugotovitev navzočih in odsotnih ter opravičenih, par fraz, napis predavanja, ki so ga navzoči čuli, to je vse, kar čujemo iz večine naših poročil. — Zato ni čuda, da taka poročila v drugih klubih najdejo prav tako malo interesa, kakor je vložil v stvar razumevanja tisti, ki je poročilo sestavil. Zato ni čuda, če čujemo pri oni točki dnevnega reda naših klubskih sestankov, ki se zove »Poročila iz drugih klubov« besede: »Nič novega« in če pri čitanju takih izvestij navzoči jedva čakajo, da bi prišlo kaj drugega na vrsto. Dober del poročil je takih, kakršna pač morajo biti za silo in prav malo je takih, da nas ogrejejo, da jih z zanimanjem čitamo, da nas pouče in — kar je glavno — da nas spravijo

42