Jugoslovenski Rotar

predsednika minislra Kulinasa in oslalih članov alenskega kluba. V zgoščeni obliki nam je orisal svoje potovanje.

Na mitingu dne 15. seplembra imel je, predsednik br. dr. Krejči žalni govor ob smrti velikega češkoslovaškega prvega prezidenfa dr. T. G. Masaryka. Opisal je njegove vrline in njegove velike zasluge za narod in državo. Spomin velikega pokojnika smo poéastili z molkom guvernerju 66. disfrikta in fukajšnjemu éeskoslovaskemu konzulu sporogimo svoje sozalje. — Zelo smo se razveselili vesti, ki nam poroca, da je postal Elan R. K. Zagreb ing. Sneler Matko, pomoénik ministra za promet. Br. Sneler ja Zivel mnogo let v Ljubljani in si tu pridobil zaradi svoje Ijubeznjivosti mnogo iskrenih prijateljev, zlasti ludi med člani našega kluba. Prav prisrčno mu сеslilamo. — Očelu našega člana br. dr. Igorja Tavčarja, velikemu naSemu_ pisatelju dr. Ivanu Tavčarju odkrijejo bližnjo nedeljo v Poljanah, njegovemu rojstnemu kraju, spomenik. Te slovesnosli se bo udeležilo nekaj naših članov.

Br. prof. Prezelj nas je popeljal iz Alen, kjer si je bil razpel šolor čez polelje, na orhajični Peloponez. Opozoril nas je na fo, do so iz preslolice Helade možna aviomobilska potovanja na vse strani, pa naj si bo v Korint, Mikene, Navplijo in Epidavros, ali na Sunion, kjer je fako rad sanjal med belimi stebri Pozidonovega hrama Byron, ali v Delfe, odkeder je še pozno v krséansko dobo poiiljal Apolon svoia preroéanstva, alii v hladovito Kefisijo, letovisée starih atenskih — in fudi sedanjih — bocalagev in mogotcev, fer naprej proti Marafonu, odkeder je pritekel po zmagi nad Peržani glasnik, da sredi atenskega trga umne z vzklikom: „Zmaga!” Za jurista pa seveda niso pomembne smo cesle, pogoslo drzno speljane nad morsko globino, drugih zopet zarezane med skale globokih sofesk, ne samo rcmanlična priroda 5 svojimi nasiéenimi barvami in fantastiénimi oblikami zemeljskih valov in iz njh sirmeéih skalnih gmot, za turista je v Gréiji velepomembno dejsivo, da je v tej dezeli tekla zibelka one kulture, ki je po posredovanju Rima, deloma pa Bizanca, oplodila prvobitno slovansko kulturo nasih prednikov in ji v zvezi z mnogimi manj pomembnimi vplivi dala tisti konéni peéat, ki jo danes oznacuje. Turista bolj kot vse druco zanimajo veli¢astni spomeniki starcdayne grske kulture, ki sama tudi ni docela izvirna, marveé je bila po prihodu Ahajcev razrogatila svoje korenine po пеkem prejsnem, tokozvanem egejskem (minojskem, krecanskem, mikenskem) substratu, ki je dobival svoje impulze iz Маје Azije in Fenikije, pa ludi iz Egipta. Za helensko prvobitno kuliuro izza éasa frojanske vojne, fore] za dobo 13. stoletja pred Kr. se nahajajo izredno pomembni spomeniki v M’kenah. Predavatelj nas je popeljal v temo pod kupolo Agamemnonovega groba, kjer je znameniti Schliemann naéel kraljevo zlato mrliško masko in njegov pepel. Tudi njegovo nezvesto zeno in morilko Kliјетпезћо |п пјеледа [јибека Egista je omenil, kajli tudi grobova teh dveh sla odkopana. V duhu smo predavatelju sledili skozi severna vrala na mikenski grad, skozi katera sta prisla Agamemnonoy sin Orest in njegov prijatelj Pilad, da umorita nezvesto Klitemnestro. — Iz Miken smo se podali z govornikom v Epidavros, fih in zamišljen kotiéek pod hribi, kjer so v sfarih éasih med sikanjem Eskulapove kače zdravili živčno bolne, hladeč jih z vodo iz Eskulapovega vrelca in povzdigujo¢ jim duha v glediscu, ki je $e danes izredno dobro ohranjeno. Iz srednjeveske in novodobne Navplije nas je predavatelj popeljal €ez plodno Argolido nazaj na sever, kjer smo se ustavili nad bednimi razvalinami Korinta, najrazkoSnejsega mesta starega svela, znanega po svojem bogastvu, pa fudi po svoji moralni propalosti, izvirajoci iz nebrzdanega pohlepa po uživanju. Sv. Pavel, prvi gorečnik Kristusovega nauka, je kol r'mski državljan stopil na korintskem ftrgu pred mnoZico heter in jim zaklical, naj vrielo s sebe obleko netistovanja in naj se ogrnejo v plasé svetlobe. — Zunaj ograje, ki Séiti stare korintske razvaline, pa kipi sodobno življenje. Pred vhodom se

37