Jugoslovenski Rotar

Najhitrejške bi lahko nadomestili del bombaža in volne z narezano umetno svilo ali celulozno volno. Surovin za izdelavo viskozne umetne svile imamo v Jugoslaviji dovolj. Žal še danes nimamo tvornice za izdelavo umetne svile, čeprav so bili že zdavnaj dani vsi predpogoji za racionalno obratovanje take tovarne. Leta 1935 se je uvozilo v Jugoslavijo 2.273 ton umetno-svilne preje v vrednosti nad 94 milijonov dinarjev. Letna vrednost vseh uvoženih umetno-svilenih izdelkov znaša ca. 160 milijonov dinarJev. Pozneje se je uvoz umetne svile še znatno povečal, posebno v najnovejšem času, ko so mnoge naše predilnice prisiljene nadomeščati del bombaža z uvoženo narezano umetno svilo. Iz narodnogospodarskih in narodno-obrambnih oziroy je neobhodno potrebno, da se v Jugoslaviji čim preje osnuje tvornica za izdelavo umetne svile.

Lanu pridelamo letno nekaj nad 10.000 ton. Domač lan predemo lahko do številke 40. Večinom se rosi ter Je neenakomerno, navadno preveč goden. S posojanjem пајрптегпејзеба semena, Z zajamčeno višjo odkupno ceno ter zgradbo umetnih močilnic bi mogli znatno povečati produkcijo in zboljšati kakovost domaéega lanu.

Najbolj se mi zdi Skoda onih 45 milijonov dinarjey, katere izda Jugoslavija vsako leto za uvoz jute. Vas ta denar bi lahko ostal doma ter oplajal domaée narodno gospodarstvo. Pri nas Sicer juta ne uspeva, vendar imamo doma dovolj zelo primernih nadomestkoy. V Neméiji so del jute nadomestili z nago konopljo. V neki tvornici jute vy Bremenu sem videl, da so dodajali juti zeleno, negodeno konopneno liéje iz Dunavske banovine. Mi bi lahko takoj vso juto nadomestili s slabSimi vrstami konoplje. Kljub višji ceni zaradi večje trpežnosti konzument ne bi trpel škode, denar pa bi vendar ostal doma. Ako bi glavni konzumenti vreč iz jute, n. pr. monopolska uprava predpisali, da morajo biti vreče izdelane iz surovin domačega izvora, bi tekstilna industrija kmalu našla še cenejša nadomestila, ki so juti vsaj ednako vredni.

Mor:fološko je juti najbolj slično vlakno osleza (hibiscus), ki zelo dobro uspeva v sunčnastih, močvirnatih predelih banovine Hrvatske.

Zelo primerno nadomestilo za juto je žukovina (zukva, brnistra, metligevje, spartium junceum), ki je tipiéna rastlina naSega dalmatinskega krasa. Rumeno cvetoéa skromna leguminoza, ki asimilira zraéni kisik, raste v obliki grmiéevja na skalnatem terenu ob dalmatinski obali, posebno v Boki Kotorski ter v okolici Splita in Sibenika. Pozene globoke korenine ter najbolje pripravlja skalnati dalmatinski Kras za sledeéo pogozditev. Poskusi, ki sem jih izvrsil na Drz. tekstilni Soli y Kranju so pokazali, da ima preja, izdelana iz nekultivirane zukovine, priblizno enako trdnost in večjo razteznost, kakor enako debela preja iz jute. Z obrezovanjem) grmi¢evja bi se kakovost prediva iz Sib žukovine znatno zboljsala.

Pripominjam, da je mogoée za izdelavo prediva za vrecevino izkoristiti tudi vrbove šibe in hmelj.

220