Jugoslovenski Rotar

/

PRESKRBA JUGOSLAVIJE S TEKSTILNIMI SUROVINAMI

Dr. ing. Franjo Kočevar R. klub Kranj.

Vprašanje preskrbe Jugoslavije s tekstilnimi surovinami postaja v najnovejšem času posebno aktualno. Vsako leto uvaža Juвозјау ја 17 inozemstva približno 53.000 ton tekstilij v vrednosti nad 1.400 milijonov dinarjev. Največ uvažamo bombaža in bombažnih izdelkov in sicer nad 33.000 ton v vrednosti ca. 800 milijonov dinarjev. Od te količine odpada ca. 16.000 ton na surov bombaz, 14.000 ton na bombažno prejo in nekaj nad 3.000 ton na tkanine in pletenine. Vseh statev za bombaž imamo v državi okrog 11.000, vseh vreten 160.000. Iz tega sledi, da imamo v državi premalo predilnic za bombaz. Na drugi strani si moramo resno prizadevati, da se čim preje osamosvojimo od uvoza tekstilnih surovin, posebno od uvoza bombaža.

Povedati hoéem, kaj smo v tem oziru doslej storili in kaj bi Se mogli ukreniti. Z Uredbo 0 obveznem odkupu doma¢éega bombaza z dne 9. septembra 1936 se je skuSala poveéati domaéa produkcija bombaza. Povpreéna letna produkcija 400 ton se je leta 1937 povecéala na 800 ton bombaza. Z bombazem je bilo posejanih 3.500 ha, predysem “у Vardarski banovini. Domaéa produkcija krije torej komaj 4°/o potrebe domaéih predilnic po bombazu. Domaé bombaz po kakovosti odgovarja severno-ameriskemu. Bombaz je bel in čist. Dolžina vlakna znaSa 7/8 do 1 1/8 angl. palca, t. j. povprecno 25 do 26 mm. Prede se lahko do angl. Stevilke 30, izbrane vrste celo do St. 36. VrSijo se poskusi za izboljSanje kakovosti, uvedbo novih vrst in razSirjenje kulture bombaza. У пајboljšem slučaju bi mogli z domaéo produkcijo kriti 50°/o domaée potrebe bombaza. Ostalo koli¢ino bo treba kriti z nadomestnimi vlakninami. Kot najprimernejSe nadomestno vlaknino za bombaz je treba omeniti kotonizirano koprivo, ki bi jo mogli gojiti v velikih mnoZinah v gajih ob Donavi, Dravi, Tisi in Savi.

Kopriva je v pretekli svetovni vojni po krivici prišla ob dober sloves, ker so se pod njenim imenom prodajale najrazličnejše prepredene vlaknine itd., medtem ko se je kopriva uporabljala za najfinejSe oficirsko perilo. Vlakno koprive je dolgo 30 do 40 mm, Siroko 13 do 39 mikronov, ima lep lesk ter je zelo trpezno. Prede зе lahko po načinu bombaža, lanu ali konoplje. Kopriva je vecletna rastlina, ki vsebuje 6°/o vlaken. Pri trenju odpadli les je uporaben za gorivo, listi, ko vsebujejo mnogo Skroba, kot krma Za Zivino, seme ysebuje 25°/o olja.

Kot nadomestilo za bombaz bi mogli dalje uporabljati kotonizirano konopljo. Konoplje pridelamo letno ca. 38.000 ton. Cena kotonizirane konoplje je približno za 100% večja od cene bombaža. Trdnost je večja, prožnost manjša, kakor pri bombažu. Kotonizirano konopljo bi mogli mešati med bombaž ali narezano umetno svilo. Za kulturo konoplje bi se mogli in morali izkoristiti predsvem manj produktivni, močvirnati predeli države.

219