Jugoslovenski Rotar

Sedaj pa to rotarsko kolo! Simbolično je res; kajti motiv Je vzet iz poslovnega industrijskega ozračja, njegova simbolnost pa je prav jasno in enostavno razložljiva iz zgodovine postanka rotarstva. Ustanovitelj rotarstva je Pavel Harris, advokat v Chicagu. Opažanja velikomestnega življenjskega ozračja in potreba po uresničenju ideala, ki se mu je odkril kot odrešilen za nevšečne pojave v velikomestni okolici, zlasti v poslovnem življenju, so ga nagnila k temu, da je osnoval svojevrstno družbo, po ameriških pojmih seve zopet klub. Ideal, ki mu je bil pred očmi, je bilo izboljšanje razrvanih moralnih podlag poslovnega življenja s pomočjo sodelovanja izbranih, moralno neoporečenih zastopnikov vseh poklicev. Zato je ustanovil družbo, katere začetek so predstavljali Harris kot advokat, en tiskar, en prodajalec oglja in en krojaé. Ustanovni dan nove druzbe, ki naj s sodelovanjem vseh poklicnih strok izbolj8a položaj omajane solidarnosti človeške družbe s pomočjo poslovne časti in zveste službe življenjskemu poklicu, je 23 februarja 1905 v Chicagu, ko se je ustanovil prvi rotarski klub. Načelo, naj v vsakem klubu sodeluje po en izbran član vsakega poklica, je ostalo do danas temelj rotarstva. Sedajno formalno strogo obliko si je rotarstvo zgradilo v Ameriki; spočetka pa so se člani sestajali najprej pri enem, drugič pri drugem članu, tako krožeč po dogovorjenem redu v rotaciji od pisarne enega do pisarne drugega člana. Ker so tako med seboj rotirali, se je čisto neprisiljeno nudilo kolo kot izraz kroženja za znak organizacije Rotary kluba, kar pomeni po naše krožeči klub. Osnovna misel solidarnosti stanov in poklicev, ideja trdno zaokrožene enote človeške družbe, ki ji služi rotarstvo, pa dviga slučajni motiv iz industrijsko poslovnega sveta, rotarsko kolo, že zdavno tudi v svet globlje pomembnosti, za katero se pa niti najmanj ne skriva kak magični misticizem ali težnja po nereelni ideološki špekulaciji.

Harrisov klub si je polagoma utiral pot v ameriško družbo. Po treh letih je bil ustanovljen drugi klub v San Francisco, po petih letih se je ustanovila leta 1910 v Chicagu Zveza Rotary klubov, ki je štela že 16 klubov z okrog 1800 člani. S tem je bil položen temelj za ponosno zgradbo, ki nosi danes naslov »Rotary International«, ki je pa še 10 let ostala ameriško-anglosaška zadeva, omejena na Ameriko in angleški imperij. Po svetovni vojni pa se je začela rotarska ideja naglo širiti po vsem svetu, predvsem pa je postala vedno bolj tudi evropska zadeva. Evropa se je je namreč oprijela kot ene izmed tistih pomožnih mednarodnih organizacij, ki najslužijo uresničenju ideala mednarodnega sporazuma in miru. V splošnem se označuje tako razširjeni ideal rotarstva danes kot težnja po izboljšanju metod poslovnega in poklicnega življenja, po vestni službi ožji in širši družabni organizaciji, občini, narodu, državi in človeški družbi splošno ter po pospeševanju mednarodne sloge in miru. Bistvo rotarske ideologije je v idealu zveste službe. Ta ideal je kratko strnjen v Štirih rotarskih ciljih, ki jih rotarec ne sme nikdar pustiti izpred oči.

Ti so:

1. Rotar naj neguje osebne vezi, znanstvo in prijateljstvo, da se bo na ta način povečala možnost služenja vseobčim koristim;

2. rotar naj uveljavlja v poslovnem in stanovskem življenju visoka etična merila; priznava naj vsakemu koristnemu poklicu njegovo vrednost; prizadeva naj si, da bo s svojim delom služil človeški družbi:

3. rotar naj uveljavlja ideal služenja v osebnem, poslovnem in javnem življenju in