Jugoslovenski Rotar

4. rotar naj pospešuje sporazumevanje, dobro voljo in mir med narodi potom svetovne tovariške skupnosti poslovnih in poklicnih mož, povezanih med seboj z idealom služenja. V tej ideološki obliki je rotarstvo pod vtisom svetovnega moralnega poloma po svetovni vojni nastopilo zmagoslavno pot po vsem svetu. Prvi klub na evropski celini je bil ustanovljen leta 1920 v Španiji, 1921—1923 so sledili Francija, Belgija, Nizozemska, Nordijske države, Italija in za njima naglo druge. Izmed slovanskih držav je bila prva 1925 Češkoslovaška, 1929 Jugoslavija, 1931 Poljska, 1933 Bulgarija. Kako se je v zadnjih desetih letih organizacija razrasla, kljub temu, da je rotarstvo v Zvezi sovjetskih socijalnih republik, v Nemčiji in njenem območju ter v Italiji danas sploh prepovedano, kaže najbolj njeno stanje dne 30 junija 1939, ki izkazuje 200 distriktov s 4967 klubi in okroz 210.000 člani. Jugoslovenski distrikt ima številko 77 in šteje 34 klubov z 856 člani. Opaža pa se stalno naraščanje. V Sloveniji imamo 3 klube, Ljubljana, Maribor in Kranj. Kljub temu pa je tudi danes še pretežna večina, več kot 2/3 klubov v Ameriki in Angliji in je tako naravno, da tudi formalna stran- organizacije ustreza predvsem amerisSkoanglosaskemu pojmovanju.

To, dragi gostje, je suhoparni oris rotarstva, njega zgodovine, bistva in ciljev. Ni¢é skrivnostnega, zarotniskega ali nedostojno smeSnega upam da niste opazili. Podértujem pa predvsem tisto, Cesar niste mogli zadostno opazovati, a je najvaznijSe: le eno nevarnost nosi to gibanje, kakor vsako etiéno gibanje, nevarnost ideje. Ideje o boljSem ¢loveku od vsakdanjega ali o etiéno poglobljenem soZzitju, o bratstvu med narodi, o solidarnosti med stanovi, sloji in poklici, o miru, ki naj omogo¢i kulturen razmah v svetu, pa s stali8¢a najvi8jih idealov ¢lovecanstva gledane morda nisu prevratne ideje. Vemo sicer, da prav danes sumni¢ijo tudi najgloblje éloveSke ideale, ki jih slozno proglaSajo kot veljavne in reSilne vsa verstva in vsa izboljSevalna gibanja; vemo tudi, da prav radi njih prepovedujejo tudi rotarstvo; toda to nam je samo potrdilo, da je nasa pot prava in smo ponosni, da smo pristeti med tiste, ki so zaznamovani radi resnice. Upam pa, da ste v tem kratkem bivanju med nami vsaj eno spoznali, tisto eno, ki je poleg ideje najvaznejsSe v rotarstvu, duha iskrenega prijateljstva. Tu smo pred Vami zastupniki najrazlicnejsih poklicev, najrazli¢nejsih stopenj izobrazbe in vseh moznih odtenkov za naše javno Zivljenje znaéilnih svetovno nazornih ter politi¢nih smeri, verstva in narodnosti, pa nas ideal službe v klubu in druzabnem obéevanju veze v tako harmonično enoto, kakršne verjetno ni drugje v današnji Ljubljani. Da bi pa družabnost, katero gojimo kot sredstvo za medsebojno pospeševanje rotarskih ciljev, mogoče le ne postala preveč sama sebi namen, si vsi rotarski klubi postavljajo razne prav konkretne iz potreb domačega kraja zajete naloge dobrodelnega, človekoljubnega ali sličnega značaja ter pri svojih večerjh in zabavah, ko se udajajo mirnemu uživanju, nikdar ne pozabijo opozarjati nanje. Ljubljanski klub na pr. je ustanovil najprej fond za pohabljene otroke, nato pa posebno društvo z istim namenom in ne zamudi prilike, ki v njegovem družabnem krogu pomeni sakorkoli radosten dogodek, ne da bi skrbel za to akcijo. S tem spreminja tudi svojo tolikokrat natolcevano druzabnost v sluzbo soljudem. Druzabnost kot podlaga prijateljstva in stalnih stikoy med enakostremečimi ljudmi ter služba soljudem vy vseh moznih oblikah poklicnega zivljenja sta edini program in edina mistika rotarstva.

7