Učitelj

O ovirah povoljnih tičnih in vzgoipih uspehov v šoli 1

Vsi sistemi pedagogike nam naštevajo: milieu, dom, šolo. Morda. зет гахротед! тајо neobičajno tri najvažneiše uplivne faktorie · zato naj utemeljim svoi postopek. iz predhodnega nujno sledi, da. pripisuiem glavni upliv milieu-iu, ki v njem živi narod in po njem družina in posameznik. Iz njega izhaia izoblikovanje svetovnoga nazora, v njem je regulirani versko čustvovanje, milieu je kratkofaktor, ki nosi iu ucepi bistvene znake razvoja družini, šoli, ter po njih posamezniku. Na deco upliva seveda zopet v prvi vrsfi naiožji milieu (družina) nato širši (šola) in konečno država. Vprašanje je sedai v koliko odgovariaio ti triie činitelji splošnim zahtevam . ро ухвој.

Slabe socialne razmere, ki se mora Z njimi boriti 9/10 celokupnega našega naroda, upliva атдађе boli raskrajalno v družini, . ki naj bi tvorila temeli vzgaiania. Neizprosnost živ!jenja terja sedai. celo od mater, da posvečajo svoj dragocen? čas zaslužku in so na. ta način prisiljene zanemarjati svoio deco, ki prepuščena sama sebi hira tako v fizičnem kakor tudi v moralnem oziru. Tu je prvi: маток пахадомапја десе у 50.

Naše težnje bi morale sedaj iti za tem, da šo:a nadomesti. po možnosti izgubljeni upliv družine, da se vzgoja če že ne izpopolni pa vsaj za prvo dobo, ki jo trpimo vsled neurejenih razmer, paralelizira, in se na.ta način prep:eči propadanje naraščaja in z njim narodove čilosti in moči. Ne trdim, da ne bi vsi poklicani; laktori izastavili svoje sile na tem poliu, če pa moramo glasom statistike, ki {o imamo o učnih uspehih v zadnjem polletju, vendarle bilježiti mimus, potem je to znak, da treba drugačnega ustroja. šolstva, da ga treba čim preje prilagoditi potrebam in zahtevam· novega časa, ki nudi sicer vedno več udobnosti in ugodnosti a. obenem {udi vedno več nevarnosti in spolzkosti na poti skozi življenje Današnja šola nam nudi v resnici le pok, vsa pažnja jeobrnjena na razvoj intelekia, deca se vadi že v najnežnejši mladosti s tujim ji abstraktnim mišljenjem, a vzgajanja k življenju po živlienju ni in ni. Pa se čudimo, da mladina moralno propada, do!: žimo |e neodkritosti, navihanosti, da celo zločinov in Bog zna kaj še vsega, ne pomislimo pa, da jim počajamo sami smrfonosnodvorezno orožje brez vsakršnega navodila v roke. Ali pač? Na dnevnom redu se pridige, kazni itd., a tega, ki ima gotovo namen. izbolišati stanje, pri naiboliši volji, ne morem preštevati uzgojnim sredstvom k etičnemu zadržanju. Imamo vse mogoče postavke v