Ženski pokret

načel je imelo za posledico, da so se odvrnili od njih njihovi prejšni prijatelji, republikanci in abolicionisti. Ti so smatrali združitev zahteve po enakopravnosti za črnce in žene za nevarnost, da ne dosežejo za črnce ničesar, ker zahteva po ženski volivni pravici ni bila popularna. Tako so si nakopale žene nasprotstvo naj vplinejše stranke v državi; menile so, da bodo moški poplačali njihovo sodelovanje za osvoboditev črncev s tem, da se bodo savzeli za njihove zahteve. Nasprostvo je šlo tako daleč, da so zaprli ženam najuglednejši list „New York Tribune", ki jim je bil preje na razpolago. Vse hujše jih je zadelo pa to, da so ostale brez podpore v prvem odločilnem boju za žensko volivno pravico. Država Kanzas je leta 1867. izročila glasovanju predlog za šensko volivno pravico. Tukaj so propadle. Propadle so vnovič 1. 1870, ko je šlo za izpremembo ustave. Republikanci so dosegli, da se je v ustavi izrečno ugotovilo, da gre volivna pravica le moškim prebivalcem. Črnci so dobili državljanske in politične pravice, a žene, ki so se toliko borile zanje, so ostale brezpravne. Popolnoma same se ostale na bojišču, trpka čustva razočaranja so jih navdajala. John Stuart Mili, znameniti angleški boritelj za žensko volivno pravico, avtor knjige „O suženjstvu žene", oni kije prvi dvignil glas v angleškem parlamentu za enakopnavnost žene, je pisal tedaj ameriškim ženam z oziretn na ispremenjeno ustavo: „Zopet ste obsojene na stopnjo hlapčevstva, ki je še bolj poniževalno kakor kdaj preje, ker ga ne delite z nobenim moškim več, in ki napravlja vsako ženo za podložnico vsakega moža", Sredi sveli teh razočaranj je pa naenkrat doletel žene nepričakovan uspeh. Brez posebne agitacije je 1. 1869. teritorij Wyoming dal ženam popolno politično enakopravnost, Žene so bile presenečene, ker niso bile razvile v tej pokrajini mnogo dela in ker so bile prepričane, da tu ukrep ni prihajal iz jasnega spoznanja zakonodavcev; najbrže pa so zakonodavci tej državi hoteli napraviti nekoliko reklame za teritorij, ki je bil dotlej še malo znan. Na najrazličnejše načine so se nato borile žene za zensko volivno pravico. Nekaj časa niso hotele plačevati davkov. To je bilo brezuspešno početje in je prineslo nad zagovornice te akcije mnogo trpljenja, Poiskušale so pridobiti politične stranke za svoje ideje, a tudi ta poizkus se in obnesel. Razvile so pa velikopotezno akcijo po vsem ozemlju ni vzbujale žene k samozavesti. To delo je bilo uspešno in od

330

Женски Покрет

Бр. 11 и IH