Ženski pokret

1. 1893 dalje zaznamenujejo žene uspeh za uspehom, država za državo jim je dala politično enakopravnost. Zanimivo je pa to, da so dobile ameriške žene, ki so se borile za žensko volivno pravico, nasprotnice med ženami. V Bostonu in New-Yorku so se te nasprotnice organizirale. Njihovi argumenti so vedno eni in isti, ponavljajo ono, kar govore v splošnem moški nasprotniki, da spada žena v družino in nikamor drugam. Toda ta anti-organizacija ima v razmerju z drugima ženskimi organizacijami tako malo pristašinj, da ni resen in nevaren nasprotnik. Ako pogledamo ameriško javno življenje, vidimo, da nikjer drugdje ni žena tako važen faktor v socialnem, gospodarskem in kulturnem živlenju kakor v Ameriki. Najtežjih problemov so se latile žene in sojih rešile. Naj omenim samo eno izmed ameriških socialnih delavk Jane Adamsovo, o kateri je dejal ob neki slavnostni priliki čikaški župan: „Ona je naš največji državljan". Ali ona ni edina; nepregledna je vrsta ameriških žen, katere je dvignila ravno politična enakopravnost do najodličnejših mest v javnem življenju. Brez dvoma je da je zanosno delo ameriških žen olajšalo delo ženam po drugih drsavah, saj so zbrale one toliko materiala za dokazovanje svojih pravic, toliko so izvršile praktičnega dela za dobrobit splošnosti, toliko so pokazale vztrajnosti, da je njihov zglad za vse druge bodrilen. Uspehi ženskega boja za politično enakopravnost se ronože od leta do leta. In sedaj lažje štejemo one države, kjer so žene še brez političnih pravic nego one, kjer ji že .majo. Velik uspeh so dosegle v prošlem letu žene v Indiji. V petih pokrajinah so dobile aktivno in pasivno volivno pravico; v Kanadi sta dve ženi celo ministra, v švedskem parlamentu je 5 žen, v norveškem 2, v Belgiji so dobili lansko leto v občini Gheluvelt prvega ženskega župana. Japonske žene so na najboljšem potu. da dobe prav v kratjem politične pravice. Ta vsesplošni napredek daje tudi nam pogum in upanje, da se bodo tudi nam zjasnila vremena. Kakor sem poudarjala že uvodoma, nas silijo vse današnje življenske prilike k spoznanju, da je prišel tudi za nas najvišji čas, da se udeležujemo političnega življenja. Ne mislim na strankarsko politično udejstvovanje žen, temveč na takšno politično delovanje ženstva, od katerega bo imela korist splošnost. Žene ne smejo nikdar pozabiti, da ni njihova naloga sejati razdor in širiti in netiti sovraštvo, temveč da je njihova največja naloga biti žene v najlepšem in najvišjera pomenu te besede.

Alojzija Štebi.

Бр. 11 и 12

Iz zgodovine ženskega gibanja

331