Ženski pokret

K problematiki ženskega gibanja v sedanji Nemčiji

Danes se mnogo govori in piše o krizi ženskega gibanja ter se navajajo pripomočki za njegovo sanacijo. Navajajo se vzroki, ki jih išče vsak drugod -- po svojem osebnem gledanju in svetovnem nazoru. Ker pa ta ni enoten med feministkami, je tudi tozadevno mnenje zelo deljeno. „Ženski Pokret" je zavzel že povsem jasno in točno stališče v tem pogledu v članku A. Štebijeve „Žensko pitanje, ženski pokret i žene “(XII 1932). Vendar se mi zdi, da ne bo odveč, če v svrho razčiščenja pojmov slišimo še glas iz Nemčije o nemškem ženskem gibanju. Zato podajam u v celoti članek nemške feministke Henny Schuhmacher, ki je izšel pod gorenjim naslovom v listu „Die Neue Erziehung" — do „Gleichschaltunge“, glasila zveze „Bund entschiedener Schulreformer". Zveza je sedaj razpuščena, list pa izhaja dalje pod drugim vodstvom, sotrudniki pa kakor je videti so ostali vsaj nekateri, med njimi tudi H. Schuhmacher. Pripomniti pa je treba, da njen članek ideološko ni popolnoma brezhiben, ker tuintam zaide v idealistično smer: vzroke gleda premalo realno. Opazarjam zla ti na pasus o moški mentaliteti v nar. soc. gibanju, k er pozablja povdariti vzmet odpora nar. soc. proti ženam, ki ga je treba iskati v konkurenčnem bo u za eksistenco, torej gospodarski moment. V celoti pa se mi zdi članek informativen, ker kaže v kakšen stadij je prišlo žensko gibanje pod nemškimi fašisti ter je vsekako tudi za nas instruktiven. „Vse duhovno dogajanje je pod vrženo zakonom problematike. Kajti vse kar je in kar nastaja v območju duhovne sfere, je vezano na resničnost, na časovne in krajevne razmere, na historično dogajanje. Nespremenljive vrednote so enostavno nemogoče. Vsebina pojmov se menja: kar smatramo danes kot vrednoto, bo jutri brez vrednosti. Žensko gibanje je edins ven pojav, ki ga ne moremo primerjati z nobenim gibanjem v preteklosti. Pač so bili na svetu vedno zatirani razredi in stanovi ter zatirani narodi, ki so si tuintam priborili svobodo. Toda da bi se združili pripadniki enega spola, ki predstavlja polovico prebivalstva na zemlji ter se bor.li proti drugemu spolu v spoznanju krivice, ki jim jo je storila druga polovica človeštva to je gotovo edinstveno v vsej zgodovini. Žensko gibanje je bilo kot protestno gibanje navezano vedno samo nase. To ni moglo biti drugače. Osvoboditev žene se e morala v bistvu izvršiti po ženi sami. To ima

svoje psihološke vzroke. Historična situacija ob začetku tega boja je bila ta: Tekom stoletij je živela žena pod gospodstvom moža. Država je bila čisto moška tvorba. Žena je veljala kot inferiorno bitje in četudi se niso končno več prerekali o tem ali ima žena dušo ali ne, so ji vendar odrekali vsako višjo duhovnost, znanstveno mišljen e, umetničko produktivnost. Vsa javna mesta je zavzemal mož. Žena ni imela volivne pravice, veljala je za državljana druge vrste. Ženina domena je bila domača hiša. Toda tudi tukaj je bila pod oblastjo moža. Morala je vršiti „zakonske dolžnosti", voditi in vzrejevati otroke ter urejevati dom. Gospodarsko popolnoma nesvobodna, je bila v vsem odvisna od moževe samovoljnosti. On je odločal, ona se je morala pokoriti. Proti ej enostransko moški nadoblasti se je obrnilo žensko gibanje. Napadeni moški svet je reagiral različno. Smejal se je, posmehoval, ironiziral in se postavljal v bran. Toda v celoti je ostal vendarle pasiven ter se je samo branil. Počutil se je tako zelo v pravici in močnega, da je smatral za potrebno samo toliko, da ščiti svete stare tradicije in dedne pravice kot nekaj samo po sebi umevnega. Izgledalo je, da mu za aktivni napad na žene manjkata povod in veselje. In tako je prišlo, da so se žene le počasi, korak za korakom uveljavljale. Problematika je bila v tem: žilavega nasprotnika, ki je bil vedno pasiven, je treba izvabiti iz rezerve, ga pozvati na boj in priti ž njim na jasno. Borba v led tega ni bila nič manj trda in težka. Mnogokrat se je stopnjevala do zagrenjenosti. Toda možu je šlo vedno za obrambo in ohranitev lastnih pozicij. V tem boju je stala žena nasproti možu, pol nasproti spolu. Žena je bila napadalec, mož se je branil. Slabotni, podrejeni so se borili proti močnim in mogočnim. A resnica, je bila, da s je žena priborila eno pravico za drugo in da se je mož umikal korak za korakom Nedavno se je pa ta situacija spremenila. V zadnjem desetletju se je močno ojačilo gibanje, ki predstavlja izrazito moško gitanje To moramo določno spoznati in povedati. NSDAP (narodnosocijalistička stranka) je moško gibanje. Njena politi na zmaga letos marca meseca je vrgla ženo nazaj v njeno prvotno stanje. Mož, ki je dosle samo branil svoje pravice, je postal aktiven napadalec. Na podlagi rasnih in dednih bioloških raziskovanj določa sedaj bistvo in naloge nemške žene in ji v tem smislu odkazuje mesto v narodu.

ЖЕНСКИ ПОКРЕТ

СЕПТЕМБАР—ОКТОБАР 1933