Ženski pokret

Četudi se je Jako naziranje o žen in njenih nalogah že vedno javljalo, vendar še nikdar ni stopilo v ospredje v takem obsegu. Danes se vodi borba oficijelno, takorekoč uradno in iz načelnih vidikov. To moremo smatrati trenutno kot poraz, pomenja pa lahko tudi ve . Vsekako moramo ituanjo karakter! Trati takole: velik del n mških ž n je ženskemu gibanju zavestno obrnil hrbet. A i naj ta odpad obžalujemo ali ne, o em ne bomo govonli. Sunek za ta odpad se je izvršil od moške strani. Moški spol si je ustvaril v NSDAP moško g banje, ki se bori skrajno aktivno, energično in smotreno proti žensk mu gibanju in ga hoče obsoditi na pasivnost. S tem je žensko gibanje stopilo v nov stadij. Pred nami se je pojavil nov problem. Ne glede na mnoge priveske, katerih je po izjavi Gertrude Baumer cela legija, je zajelo bivše žensko gibanje samo del nemških žen. Ž no četrtega stanu, ki so vsled zgodnje zaposlitve postale prej samostojne, so e kmalu priključile levičarskim strankam. One o smat ale, da je osvoboditev žene samo delna naloga velike osvoboditve človeštva in da je ta osvoboditev možna samo v razrednem bo u. Tako je zahtevala socijalnodemokratična stranka že v svojem programu iz Gothe (1875) splošno, enako, direktno in tajno votivno pravico za vse državljane in na strankinem občnem zboru v Erfurtu 1. 1891 je stranka jasno izjavila, da se bori za enake pravice in enake dolžnosti ne glede na razliko spola. Žene delavskega razreda so bile torej iz vsega početka izgubljene za meščansk) žensko gibanje, ki je vsled tega nehote postalo ek kluzivno in je izgubilo na udarni sili Povdar ti pa je treba, da so proletarske žene zahtevale isto kakor meščansko žensko gibanje. Proletarke torej niso bile nasprotnice, kot so danes žene NSDAP; one so tale le v drugem taboru, pripravljene na enako borbeno delo. Ali je ta ekskluzivnost privedla do intelektual zrna v meščanskem ženskem gibanju, j danes težko določiti. Gibanje ki hoče služi i celokupnosti enega spola ostane problematično, če se del pripadnikov ega spola postav izven giban a. Danes, ko so levičarske stranke obscene na popolno pasivnost, nastane vprašanje: ali se bo sedaj posrečilo ženskemu gibanju ob strani stoječe žene privabiti pod svojo astavo? Zveza nemških gospodinj je izstopila iz zveze nemških žensk h društ v. (Medtem je bila zveza nemških ženskih društev razpuščena). Informirani vedo povedati, da so bile vzrok temu izstopu kljub nasprotnemu zatrjevanju ■ — na čelne politične diference. Gospodinje, zlast pode želske so vsled svoje zapo litve v ozkem življenskem okviru bolj konservativne kakor pa žene,

ki so si z lastno močjo priborile mesto v javnem življenju. Zveza nemških društev je zastopala od vsega početka demokratične tendence. A dru gače tudi ni mogla: kajti bistvo ženskega gibanja je enakopravnost vseh ljudi. Tako je prišlo med nemškimi ženami do diferenc in do razkola. To dejstvo in prej omenjena priključitev proletarskih žen levičarskim, strankam priča o tem, da so na prot j a v svetovnem nazoru vend rle bolj odločlna kol pa nasprotje spolov. Vsekakor so to problemi, ki se ne dajo rešiti ka tako mimogrede. Priznati je tudi treba, da se načelno priznavanje enakopravnosti spolov v praksi nikakor ne izvaja tako brezpogojno kakor se o tem govori. Prav med razredno zavednim proletarijatom lahko dovolj pogosto opazujem, da je mož prav kakor preje „gospodar v hiši“. Je pač bolj potrebna notranja preorijentacija kot intelektualno spoznanje! Predvsem temeljita samovzgoja ki je popolnoma neodvisna od političnega naziranja in ki so jo doslej premalo upoštevali. Svetovni nazor narodno socialističnih žen pa pomenja za mnoge n mške žene, tudi glede ženskega gibanja, zav stno nasprotno delo proti osnovnemu pojmovanju temeljnih pravic človeštva, za katere e je boril d 1 nemških žen več kot eno življem ko dobo z vsemi silami. V čem obstoji privlačnost NSDAP za žene? Naziranje nar. soc. o bistvu in nalogah žene odgovarja gotovemu ženskemu tipu d na nje dobe. Več ženskih generacij je stalo v 1 ut borbi proti možu. Te generacije so v tej borbi priborile pravice in dolžnosti, ki jih je povojna g neracija sprejela kot nekaj samo po sebi umevnega. Pot do izobrazbe, do duhovne in gospodarske osam .svojitve je postala prosta. Kar smo me žene iz prošle dobe smatrale kot veliko pridobitev in kar nas je vzpodbujalo, da smo svojo osebnost oblikovale in bogatile, da smo jo lahko plodovto stavljale v službo narodove in loveške skupnos i to se danes komaj še k;j ceni. Ne da bi pregledala nova generacija zgodovinski položaj, veruje v že obstoječo enakopravnost : polov Po!a do izobrazbe nič več ne mičejo. Dekleta gredo v gimnazijo, ker je to v gotovih krogih prešlo v navado Študirajo zato, da dobo do zakona übijejo na prijeten način. Za ta dekleta je zakon edino zaželjeni smoter. Točno kakor je bilo pred 80 leti. Samo da ne sede več doma, ko čakajo na moža: poiščejo si ga pri športu, na plesu in v univerzitetni dvorani. Izgleda skoro, kako da so naveličane svobode: hočejo biti vezane, hočejo biti gospodinje in služiti možu, hočejo zopet rodi i čim več otrok, da pri njih vzrejanju v lihem družinskem krogu dožive srečo žrtvovanja.

СЕПТЕМБАР—ОКТОВАР 1935

ЖЕНСКИ ПОКРЕТ

89