Arhiv UNS — Stari listovi — Najstariji

bodo se pogovorili bratje sokoli o uzajemnih potrebah in željah svojih, združili se bodo še tesneje in utrdili še krepkeje svoje sokolsko pobratimstvo, kajti Sokolom je plemeniti namen, kakor se poudarja v vabilu, braniti na vso moč in s svojim življenjem misel slovansko. V to ime torej na zopetno bratovsko svidenje v zlati materi Pragi ! »Podporno društvo slovenskih dijakov na Dunaju.« Znani slovenski domoljub na Dunaju, gospod Jakob K r ulja č, podaril je 20 goldinarjev akademičnemu društvu »Sloveniji« ter s tem položil temelj ustanovnemu fondu za rečeno podporno društvo. Vrhu tega daje g. Kruljač vsakemu slovenskemu dijaku, prišedšemu na Dunaj, prvih osem dni stanovanje in hrano. G. Kruljač je gostilničar na Dunaju in je že pomogel mnogim dijakom. Čast tore rojaku in človekoljubu, ki toli plemenito skrbi za sv' rojake. O ti priliki naj omenimo, da so si lam Hrvati iz Dalmacije osnovali jednako podporno c' na Dunaju, da jim ne bi treba bilo iskati podp god, kjer bi morali biti odvisni od ljudi, kateri 1 bili v namene, protivne in škodljive hrvaški n Društvo »Narodni dom« v Ljubljani občni zbor dne Ig, decembra pr. 1. Iz letne omeniti nam je, da imet ek društva iznaša že če Da se je ta za naše razmere res ugodni u; v tako kratkem času v dobi petih let jinajprvo naše občinstvo, katero je spozr važnost tega društva, potem pa marljh vaino delovanje odborovo. Nadejamo ? štvo kljubu premnogim ostalim narod _ bodoče še hitreje napredovalo in da ■ _>. v kratke^— u m'■ kamo onega dne, ko bode ljudstvo /Slovensko iz vseh sedaj še ločenih pokrajin vrelo v JVfubljano, da se udeleži slavnosti polaganja temeljnega, kamenja.

»Popotnikov koledar za slovenske učitelje, 1887, si popolnim šematizmom šolskih oblastnij. učiteljišč, ljudskih šol in učiteljskega osobja po Južno-Štirskem, Kranjskem, Primorskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v začetku šolskega leta 1886/7. Sestavil in založil Miha J. Nerat, nadučitelj in Popotnikov urednik v MaÉriboru. Maribor. Tisek tiskarne sv. Cirila.«. Cena 1.20, za poštnino 5 nov. več. Že naslov nam kaže, kako

praktično je sestavljen rečeni koledar,, ki je vsega priporočila vreden in ki je tudi prvi te vrste v Slovencih. Dobro bode došel gospodom učiteljem in vsem, ki imajo opraviti ž njimi in s šolskimi oblastvi. Gosp. M. Neratu smo zahvalni za ne mali trud, ki ga je imel pri sestavljanju, in le želimo, da nas drugo leto razveseli spet s svojim koledarjem. za 1. 1886.: »Letopis Matice Slovenske za leto 1886. LTediVFr. Levec. Založila in na svetlo dala Matica Slovenska. V Ljubljani. Natisnila »Narodna Tiskarna« 1886. /B°. trèà Str, Vsebina; Apih: Židovstvo; Slovenske narodne-.-raže in prazne vere; 'n ih imenih pri starih Slovencih; 5. Ivan Tomšič: Bibli' Sh; Letopis »Mat : > • . .C* ' e v miverrrrii st oejr ljubljanskega -sTec, c. kr. gimn. .dVWatica Slovenska. B', 28“ str. PovTjšt. Poljski spisal Josip e. P opgo r i š ki. V Ljubljani Slovenski«. Tiskala »Katoliška aBB6 naša Matica 1457, a glavnice > gld. 81 kr. mislimo priobčiti o priliki ;danes tesnega prostora), zatorej naj le poudasmo s knjigami kot takimi v obče zadovoljni. »Vienac« piše o njih v 51.br.: »Želimo od srca, da Matica slovenska čim prije postane deista onim, što žele slovenski rodoljubi, na ime razsadnicom zabavnih i poučnih knjiga za srednje slojeve slovenskega naroda.« Janežičev slovar. Janežičevi dediči sklenili so preskrbeti novo izdanje nemškoslovenskega dela Janežičevega slovarja in so uredpjštvo izročili gospodu prof! Antonu Bartlu. Ker je nove izdaje res nujno potreba in ker omenjenemu gospodu pomaga šest tovarišev, čilih in učenih jezikoslovcev, nadejati se je, da bode delo uspešno napredovalo. »Km e ti j s k o berilo za nadaljevalne tečaje ljudske šole in gospodarjem v pouk«, po naročilu kmmetijskega ministerstva spisal Ernest Kramer, ravnatelj kmetijske šole v Gorici. Knjiga se tiska v tiskarni g. V. Dolenca v Trstu in izide skoro. Cena 50 kr., za poštnino 5 kr. več.

Ostali slovanski svet.

Dr. Frana Račkega, katerega je »Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti« v Zagrebu izbrala za novo triletno dobo jednoglasno za svojega predsednika, cesar ni potrdil v tem dostojanstvu. - Dr. Fran Rački je svetovnoznan učenjak, iskren hrvaški rodoljub in najboljši prijatelj vladike Strossmayerja, čegar rodoljubna požrtvovalnost je dala hrvaškemu narodu akademijo. Predsedoval je dr. Rački »Jugoslavenskoj akademiji« od njenega ustanovljenja. Na Mitrov dan 1887 bode baš sto let, kar se je porodil Vuk Stefanovič Karadžic v kraju jadarskem, v selu Tršiču, ko so še tamo gospodovali Turki. Aleksander Sandič, znani pisatelj srbski, napisal je v »Stražilovu«, izhajajočem listu v Novem Sadu, jako krasen članek o tem veleznamenitem danu. Sandič poziva srbski narod, da ta dan slovesno proslavi, in priporoča, naj se Vukove kosti preneso z Dunaja v Beli Grad in naj se zajedno z Dositejevimi v jednem kovčegu polože v stolno cerkev, poleg kneza Miloša in mučenika sina mu Mahaila. Pogled na srbskohrvaško književnost. »Rado ide Srbin u vojnike«, po znani melodiji sestavil dr. Jovan

Paču. Kod brace Popoviča u Novom Sadu. 1887. Cena 70 nov. »La mission du peuple Serbe dans la quest io n d’Orient. Considera tion sur le passé et sur I’ a venir de pays balkaniques. Par Stojan Bochkovich, ancien ministre de l’instruction publique et des cultes en Serbie, ancien président de la société savante de Serbie 6t. Deuxièm édition. Bruxelles. Gustave Magolez libraire-éditeur. —• Vienne, Gerold et Cie. Paris. Félix Alcan et Cie. Boulevard Sain-Germain 108. lBB6. To delo v francoskem jeziku (Zadača srbskega naroda v istočnem pitanju) bode zanimalo vse Jugoslovane. Izhajalo je dalje časa v mednarodnem časniku »Revue Internationale«, ki ga izdajeta v Firenci italijanska književnika Angelo de Gubernatis in conte Fantoni; po želji prijateljev svojih priobčil ga je sedaj Stojan Boškovič v posebni knjigi. Poslanec belgijski v Srbiji in član belgijske akademije Emile de Borchgrave napisal je v listu te akademije svoje delo; »Car Stepan Dušan in balkanski poluotok v XIV. veku«, katero je preloženo na srbski

SLOVAN. i.