Arhiv UNS — Stari listovi — Najstariji

s ami. Posebno sene moremo hvaliti z u z trajnostjo v borbi za spoznano dobro stvar, kakeršna je n. pr. narodna disciplina: za njo je ravno ustavno življenje teška izkušnja, ko se časi borimo veliko bolj za .-osebe nego za stvar, ali v strankarski zaslepljenosti pretiravamo in izgubljamo čut skupnosti. Morda bi se moglo celo reči, da je absolutizem delal bolj premišljeno in oni površnosti dajal menj prostora, ki je nasledek slabo disciplinovanega uma in srca, ter je kriva, da se kraj glasna kflČeče puste prave. kulturne zadače ne opažajo lahko, da talmizlato ter kakor p?-'* da se v tem nezd Oj.-» '-.osamezniku č brez kaierm ie zdrav N a sreč. zadnjih desetletjih- p stjo, da vsak \ svojem Književnost si je počas, in globoko, sicer ne nagi o, ah kar nas mora tem bolj* veseliti, borba z našimi slabostmi, z prijatelji narodnega napredovanja L žavna ter nam samo za obram. 4 postotek sil, tako živo potrebnih za napreu. Seznanja, da Slovenci na svoji zemlji nismo, n.. smemo in ne čem o biti ponižni hlapci, raste, raste tudi spoštovanje samih sebe, pada pa brezmiselno malikovanje pred tujo kulturo bodi si nemško ali italijansko malikovanje, ki je jemalo mnogim Slovencem narod in čut za domovino. Vse naše delovanje ima od prebujenja sem vedno domoljubni značaj: vsi naši zaslužni možje so tudi

domoljubi. To je nam tako naravno, da si za naš narod zaslužnega moža brez te lastnosti še misliti ne moremo lahko. Seveda je ravno zato tudi čisto naravno, da je naše razvitje omejeno na naš narod, da torej širjemu svetu ni namenjeno. Ce je pa Preširnov genij, ki je vender tudi naš, uzbudil pozornost ne samo v slovanskem svetu, pozdravljamo radostno tudi to kot merilo pesnikove velikosti. Skromni so naši uspehi na kulturnem polju, pa vender smemo, mislim, reči, da za dolžnostjo nismo ravno zaostali daleč zadaj. V omejenem krogu vrši se naše narodno delo, in sicer tako, da se do sedaj v obče še ne ločimo od svojega naroda, kakor se to dogaja, da si inligencija tudi malega naroda v ozkosrčni slavičnosti preva vez s svojim narodom, in potem seveda nima čuta etudi govori rada o narodu, ali misli le sebe, ali eligencije tudi narod ne mara. ega leposlovja po 1848. 1. nastali absolutizem podpiral. Ustavna doba mu je sicer prijazm razvijajoče se strankarstvo ne škodi preše pa se je razvijalo stalno, četudi počasi, d, n. pr. Cegnar, Jenko, Levstik, potem tudi 'i, kažejo nam lepo napredujočo književnost. Janežič v svojem »Glasniku« ustrajno in ajraje mlajše pisatelje. Ali »Glasnik« še tematično določenega programa, kakor gote mogi Slovenci želeli. Jurčič nastopa tu in si že spr v i pridobiva občno priznanje, nastopa pa tudi mož, ki je s svojo odločno individuvalnostjo stopil velik korak naprej u\a potu našega razvitja ter kot pesnik, pripovedovalec in kriGk naše literarno življenje bolj oživil in ozmislil nego kdo drug pred njim. Ta mož je Josip Stritar. (Dalje prihodnjič.)

Naše slike.

številka prinaša razven Jos. Stritarja še dve sliki: »Novi češki muzej v Pragi« in »Večer na Savi.« Večer na Savi je delo mladega hrvaškega in slovečega slikarja g. Nikole Mašiča. Slika sama govori o sebi, tako da nam ni potreba pojasnjevati je še posebe; mi opozarjamo čestito čitateljstvo naše za danes le na to, da smo s to sliko začeli prinašati slike Mašičeve in da jih bodemo prinesli še več, da tako se-

! znanimo Slovence z najglasovitejšim slikarjem bratskega nam naroda hrvaškega. Mašičevih slik tedaj ne bodemo opisavali zdaj posebe, ker mislimo čestitemu čitateljstvu podati o priliki životopis in sliko Nikole Mašiča. V tem životopisu bode 'nam risal naš sotrudnik pravo življenje umetnikovo namreč njegove slike; poudaril nam bode najlepša dela njegova, t. j. predočil nam bode umetnika Nikolo Mašiča v njegovih slikah.

Pogled po slovanskem svetu.

Slovenske dežele.

Petindvajsetletnica praškega »Sokola«. Letos slavi praški »Sokol« petindvajsetletnico svojega obstoja in ž njim vred slavi vse Sokolstvo spomin svojega četrtstoletnega obstoja. V ta namen bode tedaj vsesokolski shod v zlati Pragi meseca junija 1887. leta. Praški od-

1 bor je že razposlal vabila vsem slovanskim sokolskim društvom, od katerih so se že odzvali Hrvati in Poljaki, dà celo Cehi iz Amerike prileté čez ocejan v Prago, a da se bodo te slavnosti udeležili tudi slovenski Sokoli, to se umeje samo ob sebi. Na tem vsesokolskem shodu

Štev. i. SLOVAN.