Jadranska straža

co. Se celo io, kar je ostalo, bilo je uničeno. Razdejanje v arzenalih Boke Kotorske nam je bil glasen memento, kako nezaupno je svet zrl na naŠe vstajenje. Prva leta po prevratu je zavladal v našem življenju zastoj. Neorijentirani nismo mogli izrabiti ugodnega položaja ob morju. Alt to ni dolgo trajalo. Iz sledečih podatkov se vidi kako se je začel razvijati promet na naši obali. L. 1923 bilo je prometa 5,700.000 NRT » 1924 » » » 7,500.000 » » 1925 » » » 9,500.000 » » 1926 » » » 10,200.000 » » 1927 » » » 11,800.000 » » 1928 » » » 14,400.000 » Vsekakor kaže to lep napredek v 6 letih. Pri tem pa je znašala množina izkrcanega in vskrcanega blaga v posamcznih lukah v Splitu 940.000 ton, na SuŠaku 564.000 » v Sibeniku 313.000 » » Dubrovniku 284.000 » » Metkoviću 116.000 » » OmiŠu 84.000 » » Zeleniki 37.350 » Ti podatki nam pokazejo tako lep napredek, da se ga moramo res iz srea razvcseliri. Le Se v bocloce tako krepak razmah brodovja in mirnim sreem zremo potein lahko v bodoénost. Dasi so nam soscdje z zapadne obale pobrali 5/6 avstro-ogrske mornarice, vendar smo v malo letih s krepkim kòrakom stopili v kolo pomorskih sii.

V sledečem hocern prikazati, kako se je poleg prometa v naših lukah, razvijala tudi naša ponosna trgovska mornarica. L. 1921, ko se je začela voditi njena uradna statistika obsegala је približno 110.000 ton brodovja. To je bila baza, na osnovi katere se je zacelo graditi dalje. In ce si predočimo njen daljni napredek potem lahko veselo zremo v bodoénost. L. 1922 porasla jc na 120.000 t » 1923 » » » 128.000» » 1924 » » » 134.000» » 1925 » » » 174.000» » 1926 » » » 212.000» » 1927 » » » 250.000» » 1928 » » » 270.000» » 1929 » » » 300.000» V 1. 1930 dosegla je 340.000 t. Nadajmo se da bo Sio tudi v bodoćnosti tako naprej. PriSel sena k koncu. Podati sem poskušal majhno sliko naŠcga položaja ob morju. Iz nje je jasno, koliko smo izgubili z Rapallom. Toda jasno je tudi, kam nas vodi pot v bodočnost. Naša naloga v bližnji bodočnosti je zgradba modernih pristaniških naprav, razSirjenje dosedanjih luk, postavitev dokov in ladjedelnic. To so problemi, ki morajo zanimati vsakega Jugoslovana. Na morje bodi usmerjena naia gospodarska politika, na morje z našo mladino, na morje z našo propagando. Morje je naša nada, morje je naŠa rešitev, naSa bodočnost. Čuvajmo biser, ki nam ga je poklonila dobrotna usoda.

A. MERVIČ

ULAZ U SPLITSKU LUKU УЛАЗ У СПЛИТСКУ ЛУКУ