Jugoslovenski Rotar

kramljal z enim Meštrovićevih najzvestejših prijateljev, msgr. Rittigom, Meštrovićem in Kljakovićem in spoznal tudi najnovejši načrt za veliko narodno spominsko cerkev v Trnju pri Zagrebu, ki jo bosta okrasila skupno s Kljakovićem.

Tako sem na tem potu videl velik del Meštrovićevega življenskega dela, kar sem par tednov pozneje dopolnil s ponovnim ogledom zbirke njegovih del v muzeju kneza Pavla v Beogradu in mavzoleja neznanega junaka na Avali. Če dodam še mavzolej v Cavtatu, ki ga od prej poznam, in razne javne spomenike, je s tem v glavnem izčrpano dosedanje Meštrovićevo delo.

Ni mogoče v kratkem poročilu zajeti vsega bogastva Meštrovićeve umetnosti, še manj oceniti ga kot človeka in umetnika. Samo to bi podčrtal, da brez poznanja Meštrovićeve domovine in miljeja, v katerem je zrasel in se vzgajal, njegove umetnosti ni mogoče pravilno oceniti in razumeti. Umetnost je kakor pri svakem resničnem umetniku tudi pri Meštroviću bistven dokument njegovega življenja, njegova nespremenljiva nujnost. Zato so odveč vsa preveč filozofska razgljabljanja o tem, kako more svetovnjak Meštrović ustvarjati tako globoka verska dela, kakor jih je ustvarjal med vojsko in Jih še danes, ali pa, kako je mogel hrvatski nacionalist Meštrović ustvariti največi jugoslovenski nacionalni umetniški koncept Kosovski tempel, ali zakaj se kipar Meštrović sili v arhitekturo, ki je ni študiral in ki je po mnenju doktrinarjev ne obvlada, ali zopet, zakaj razpolaga z ogromnim bogastvom, ko drugi komaj žive: posebno to zadnje te razburja, ako ne veš, dz to ogromno bogastvo mnogo bolj služi javnosti kakor bogastvo marsikaterega trgovskega ali industrijskega Spekulanta, ker MeStrovi¢ milijonske vrednote brez bobnanja o tem poklania v obliki spomenikov, umetnin ter umetnosti ali umetnikom namenjenih stavb, itd. Le v tem bogastvu, ki mu ga mnoze najve¢ja mednarodna naroéila, je namre¢ umetnik sposoben, da je v svojem intimnem umetniskem snovanju tako prost kakor redko kateri drugi umetnik in po tem zelo spominja na mnogo obrekovano Pleénikovo zastonjkarstvo. Oba izhajata iz prepricanja, da borba za zaslužek, posebno vy denarju, korumpira umetniSko osebnost.

Pray bomo MeStrovica razumeli dalje samo, ¢e ga pojmujemo kot rojenega kamnoseka, ker sta mu kamen in mojstrska roka dva nerazdruzljiva elementa, po katerih se uveljavlja njegova domi8ljija. KakSen je ta element, sem videl na Bratéu, v Selcah, kjer doma¢i kamnoseki Ze cetrtstoletja stavijo razkosno cerkev, ki jim takorekoé pod rokami razpada, pa jo z neverjetno zagrizenostjo in obéudovanja vrednim mojstrstvom dovrSujejo. To sem spoznal posebno na pokopalistu v Gradcu, kjer so poleg drugih preprostih kamnoseSkih del tudi dela njegovega oéeta. O pristnem, osnovno kiparskem instinktu in zvezi z doma¢im miljejem prepričevalno govore dela MeStroviéa pastirja, ki so po pojmovanju plastike kot oživljenjega bloka, klade, in po pojmovanju velike celotne forme s cizelersko izvršenimi najnujnejšimi podrobnostmi priče neverjetno zrelega razmerja do problematike kiparskega ustvarjanja. Isto razmerje se javlja v vsem njegovem zrelem delu, kjer se nam kaze MeStrovié nenadkriljiv mojster obdelovanja vsakega materijala, katerega se loti, kamna, lesa, brona, in je vsako njegovo delo logična posledica sodelovanja materijala, umetnikove roke in njenega orodja.

195