JUS standardizacija

Ya: Roan

| |

OJ a T- Fe, =

HN 223

· STANDARDIZACIJA

PO j <= 1: š

_ God: || — __ Broj 3 BEOGRA 1051 DK. 389.6(085)

Dovodom novo načina objavljivamja predlodđa mažših standarda

Tražeći pogodniju formu dostavljanja ! rukovanja sa izrađenim predlozima za naše pojedine standarđe, odlučeno je da se ti predlozi ne objavljuju više u časopisu »STANDARDIZACIJA« u celosti, nego samo u vidu kratkih notifikacija. AJi, da bi sami predlozi mogli biti dati blagzovremeno na studij zajmteresovanim preduzećima i interesentima uopšte, uporedo sa, notificiranjem istih u našem časopisu, predlozi će biti dostavljani zainteresovanima i posebno štampani.

Pored količine predloga, koje će Savezna komisija za standardizaciju zvanično dostaviti neposrednim interesentima, za svaki pojedini predlog biće štampana i izvesna rezervna količina, namenjena i ostalim interesentima koji izraze želju da im se odnosni predlog dostavi.

Prilazeći “na ovaj način elastičnijem TUKO„vanju sa izrađenim predlozima pojedinih standarda, upozoravamo |I molimo sva preduzeća, ustanove itd. da na ovu novu meru skrenu pažnju svih zainteresovanih lica, kao, 1 da se ne= posredno obraćaju Saveznoj komisiji za standardizaciju, ukoliko pojedini predlog ili grupu predloga, ne bi primili blagovreveno iz ma kog razloga. i

Kako je, međutim, na redu rasmatranje velikog broja novih predloga, ovom prilikom apelujemo na sve zainteresovane da energičnim nasfojanjem prošire interes za probleme i koristi standardizacije, kao i da trajno šire krug učesnika koji treba da deluju u pravcu razrađe i primene naših novih stanđarda. -

Iz Savezne komisije za standardizaciju

DK 621.3.02 : 389.6(049.3)

Disbusija o prediosdt sfandayda za mnapome, siruje i frebvemcije

U vezi sa objavljenim predlogom standarda za napone struje } frekvencije (»Standardizacija« br. 6/7) objavljujemo mišljenje »lInstituta za elektrišno gospodarstvo« u Lubljani.·Mišljenje Je izraženo na sednici kolegija Instituta, pod rukovodstvom upravnika Instituta prof. dr. tehn. Milana Vidmara. Pošto je mišljenje Instituta oprečno od stanovišta komisije koja je izradila predlog objavljujemo ga kao prilog pri definitivnom rešavanju toga pitanja.

I. HISTORIAT

V letošnji štev, 8—9 »Slandardizacije«, službenega organa Zvezne komisije za wlandardizacijo je ma, &ir. 116—125 objavljem predlog standarda za napelosti, foke in frekyence z Wustreznim pojasnilom komisije za geslavljanje tega predloga. Hkrati se poz'vajo vasa državna podjetja in drugi državni organi, naj v roku 60 dmi, torej do 8, avgusta ft. l. sporočijo svoje mpripombe in prigovore Zvezni komisiji za standardizacijo.

Ne glede na ta poziv je smatral »Inčtitut za elektriško. gospodarstvo« v Ljubljani za svojo dolžnost, da vzame predlog standardizacije temeljnih in za elektrifikac:jo najvažnejših elekričnih vrednot V prefres in da k temu predlogu pove sWvoje mnemje. Najvažnejša določba tega predloga se nedvomno mamaša ma slemndardizaci jo maz:vnih mapetosti za visokonapetosine prenosne maprave. Prva za-c

devna prizadevanja zainteresiranih podjetij in tustanov &egajo že V prva leta po osvoboditvi, ko je stala naša elektrifikacijska operativa pred ogromnimi najogami prv& pelletke, ne da bi bila razčiščena mnekatera temeljna vpreŠšanija, med mjimi udi problem mnormaWmih visokih mapetosti. Tako je prišlo do konference pri b vši Upravi za elektrifikacijo (UPEL) v Zagrebu od 21. do 23. marca, 1947, na kateri so Sodelovali številni sftrokovnjaki iz operative in zastopniki maših umivierz. Tedaj je šlo predysem za odločitev glede normalnih napetosli, ki maj se uporabljajo za naša visokonspelosina omrežja, prerešetala so sei pa tudi druga vprašanja, kako m. pr. število transformatorjev V transformatorski postaji, kratkostična napetost transformatorjev itd.

V zvezi s fukaj obravnavanim problemom nas zanimajo zaključki, ki so bili storjeni v pogledu nazivnih napetosti. Po izčrpni debati, v ikateri sta međ. drugimi sodelovala tudi upravnik pozneje osnovanega »Inštituta za elektriško gospodarsivo« v Ljubljani prof. dr. tech. Milam Vidmar in član inštitma tov. img. Hofler, je prišlo do soglasnega zaključka, da naj se maše alekirifikacijsko o-. mrežje gradji za napetosti 10, 35 im 110 kV. Niupetost 110 kV je usvojena za napajalmo omrežje visoke mapetosti, medtem ko je napetost 35 kV določena za wrednjenapetostno razdelilmo omrežje. N=upetost 10 kV je izbrana za neposredno muapajanje fransformatorsk:h mpostaj, kjer se električna energija transformira ma mizko napetost.

Ža tbakrat je bilo majveč debate okoli problema. izbiTanja napetosti međ varianltama 30 in 35 kV, s čimer se

e) PON -