JUS standardizacija
<
260
ukvarja v pnretežnem #delu svojih pojasnil idi komisija za westavljanje predlog standarda. Nihče me more dgovarjali, da je bilo to Vprašanje Že na konferenc: v Zagrebu spomiji lela 1947 izčipno prediskutirano. SlišDa: so se mmnemja istih, ki so zagovarjal napetost 30 kVvV in tistih, ki so priporočali usvojitev mormajme napetosti 5 kV. Za mapetost 30 kV je govorio predvsem dejstvo, da
je to napetost, ki je določema s predpisi nemških elektrotehnikov (VDE), kakor je tudi danes edma. konkretna
osnova za To napetost dejstvo, da je vključena v predlog predpisov Mednarodne elektrotehnične komisije (TEC).
· Predlagatelji normalizacije napetosti 35 kV so že tedaj opozorili ma števimae prednosti, k- mam jih midi la, mapelost, predvsem pa ma povečamje prenosne zmogljivosli ustreznih daljnovodov. Razume se, da bi mogli povečanje prenosne zmogljivosti doseči tudj z razširitvijo prenosnege: omrežja, za katero je bila tedaj perspektiva.še ugodne jša
- kakor danes, ko smo zaradi raznih nepredvidenih težav prav za prav V večji stiski kot tedaj.
Na sti konferemci je bilo govora midi o obstoječih napravah za 30 im 35 kV, katerih seviećla me moremo Dovisem prezreti. Vendar mai je bio ugoltovljeno, do smo 2že tedaj imeli več dabljmovodov z obratno mapetlostijo 35 kV,
kot takih s 30 kV. Od tisteca časa pa je poteklo nad 4.
letbm, v. katerih smo vse zadevme mpremosne im razdellme maprave 'zgrajevali za 35 kV. Zato je popolnmoma jasno, da so ti danes že V veliki večtimi.
Omenjena konferenca pred štmumi leti v Zegrebu me bi bila tako pomembma za problem, ki ga tukaj obravnavamo, Če Te bi bili uistneznii skčepi obvezni za našo elekrifikecijsko operativo, Wčleprav so damašnj: argumenti za izbiro napetosti 35. kV ravno lako, če me še bolj tehtni, kot tedaj. Ne smemo pozabiti, da. je naša elektrifikacijska operativa kljub Welkimi hežavam, s katerimi se je momala boTihi, marsikaj zgradila. Nihče me dvomi, da so bili tudi na tem področju dosežemi lepi wspehi, kljub števijmnim reorgamizacijam V vodstvu im skromnim materbalnim sredstvom za dobave iz inozemstva. V števimn.h primerih je odločilno \posegla vmes maša domača, maglo se razvijajoča elektroimdusitrija, ki je dobršem del materialnih dobav prevzela nase. O.
Ne smemo pa prezreli, da se moramo za ite uspehe V dokajšnji meri zahvaliti tudi dejstvu, da vsa ta štiri leta ni bilo mobene »reorgpamizacije« v pogledu normalnih mapetosti. To je nedvomno edem istih redkih zaključkov, ki je Ves Ta čas ostal medotaknjen im tvor.l čvrsto osnovo ne samo za delo na področju elektrifikacije, amipak tudi za razvoj maše elektroindusirije, na katero se bodo im se morajo v bodoče oslmnjati vsa naša prizađevanmja V pogledu izdelavie elektrobehničnega materijala zaradi oSsamosvojitve od tujine.
Končno naj opozorimo še na okolnost, ki je tudi me smemo prezrefi im ki daje miključkom omemnjene konferemce leta 1947 v Zagrebu tako rekoč zakomsko veljavo. Sestavljalci predloga standarda mapetosli mnmumreč mne bi smeli pozabiti, da so vsi naši načrli za eleklrifikacijo V okviru Zakona o petlebnem planu za razvoj marodnega gpospodarstva FNRJ in ljudskih republik izdelani im Vv dobršni meri tudi uresničeni na temelju zaključkov omenjene konference v Zagrebu, Priznati pa moramo, da, je bilo tedaj obširmo diskutirano o vprašemju 30 ali 35 kV, ni se pa razpravljalo o usireznosli nižje mapetosti 10) kV ter o napetosini vrati kot celoti, V tem ož.mu smatramo za potrebno, sprožiti to vprašsnje ob priliki predmetme diskusije, kar bomo izvrš'li v tireljem delu tega poročila.
V historiatu o normalizaciji napetosti moramo še l!g:otoviti, da je konferenci v Zagrebu lela 1947, kolor mam je znemo, sledilo obdobje polnih treh let, v katetem se o tem vprašanju mi javmo razpravljalo. Šele tov. mg. Mladem Dokmanić je v svojem predavanju v DIT-u v Zagrebu dne 17. maja 1950 ponovno wčel vprašanje majprikladmejših napetosti*. V svoji obširni razpravi je img. Dokmamnič ugotovil, da bi bile teoretičmo mnajugodnejše mapetosti 19,2, 36,7 in 110 kV, katerim so najbliže napetosti 10, 35 im 110 kV. Zato prihaja ing. Dokmanič do zaključka, da »doslej
_ sprejete napetosti v naši državi ustrezajo tistim pogojćm,
* Mlađen Dokmanić, Izbira napetosti in prereza vodnikov ter
gostota transformatorskih postai v ijugoslovanskih omrežnih sistemih, Elektrotehnički Vestnik X"VII/I950 št. 9—10, str 237 in 306.
ki se zahtevajo pri splošni elektrifikaciji dežele«. To priznava tudi komisija za sestavljamje predloga standsrda v svojem pojasnim potem pa določuje standard z zaokrožitvijo ieoretično dognanih vredmosti na, najbližie vrednost: po TEC-u. Iz tega izhaja zopet dokaz, da je bil predlog IEC-predpi-
sov edimi kriterij, po katerem je komisija sestavila pred-
log standarda.
Vprašamje napetosti je bile letos iznova sprožemo ma konferenci b. Sveta za strojegradmnjo Vlade FLRJ dme 22. maja 1951. v Beogradu. Ob lej priložnosti je prišlo zopet na diskusijo vprašanje 30 ali 35 kV, vendar pa, je bil zaključek ta, da je glede na dosedanji razvoj naše 'lektrifikacije im lekiroindustrije mpolrebno, obdržati že svoječasno sprejeto napetost 35 kV. Ta zaključek je bil Sprejet po izčrpn: debali kot obvezem sklep za mašo elekhroindustrijo, ki je imela tedaj priložnost izraziti pomisleke o svojih fabrikacijskih sposobnostih glede 35 kilovo!tnega materiala. Po vsem videzu tiežave miso tako velike im prepričani smo, da obeta bodočnost maše elektromdustrije več, kot pa pričekuje kom'sija za sestavljanje standarda napetosti. V prehodnem obdobju pa še vedno ob'staja možnost uporabljamja 30 klovo!mega materiala im ni nam znano, da bi zaradi tega mastajale motnje V obratovanjur. 'Kmalir po konferenci v Beogradu je bil (8. jumija 1951) objavljen prediog: standard= za mapetcsti, toke in frekvemce, ki pa na spada več. v historiat, zato bomo o tem predlogu diskutirali v maslednjem poglavju.
II. PRIPOMBE NA PREDLOG STANDARDA IN POJASNILA KOMISIJE
V pojasnihh glede dizbire sbmndardiziranih visokih napelosti komisija za westavljamje predloga pripominja, da odstopa od že zgoraj omenjene teoreisko mriporočljive vrste zato, ker napetost 35. kV ni predviđena v TEC-predpis h,-ki so bili — kakor trdi komisija — sprejeti v Stresi 1.1940. Ali je ta argumentacija resnično tako lerepka, da moramo mazveljaviti Vse naše dosedamje zaključke in ožigosati kot mepnedpisme vse naše z Vvelikimi mapori zgrajeme move 35 kilovoltne aljnovode im razdelime naprave? Glede ma to. da predlog standsrda ne dovoljuje večjih razširitev 25 kilovoltnih naprav, bi se vsaj morali odreči njihovi bodočnosti in s časom celo misliti na prehod na obratovanje s 90 kV.
Kako pa stoji zadeva z TEG-predpisi? V pojasmilih je omenjemo, da so bili ti predpisi sprejeti na zasedanju V Stresi 1. 19409. Dejansko je bila tedaj samo diskusija o mod fikaciji določb ipredloga „predpisov, ki je bil že prerešetan na zasedanju V Torgquayu novembra 1938. Na podlagi vseh pripomb je 26.5.1950 osrednji biro v Ženevi sestavil novo baesedilo predpisov, ki je bilo 11.8 1950 poslano vsem maciona!nim komiktejem kot priporočilo za mednarodmo Wniporabo. V tem besedih je tudi pripomba, da predpisi ne zabranjujejo uporabe napetosti izvemn predlagame lestvice, če so take napetosti že splošno uvedene.
Na zasedanju v Stresi pa m” prišlo do soglasja glede definicije nazivne mapetosti za material, zato so nekateri macionalni komiteljj dzjavili, da mima pomena mormalizinaiti napetosli za omrežje, dokler se ne reši vprašanje nazivnih napetosli za material. Nekaj resnih ugovorov je prispelo tudi iz Framcije im Švedske. Slednja je odločno izjavila, da me kaže mormalizirati mapetosti omrežja, dokler se me doseže sporazum glede mormalnih napelosti za material in opozarja, da stvar še ni lako zrela, da bi se mogla sprejeti:po »pravilmi šestih mesecev« (Kčgle des Six Mois).
Pod vtisom prigovorov omemjenih macionsimih komitejev je študijski komite št. S prišel do zaključka, da je pobrebno vprašanje predloga IEC ipredpsov za mormalne mapetosti, toke in frekvence ponovno temeljito prerešetati,
· kar maj bi se izvršilo na prihodnjem zasedanju komiteja V
juliju 1051 ma Portugalskem. S ega poročila lahko posnamemo, da mzadevni IEC-predpisi dejansko še miso sprejeti in je to v majugodnejšem primeru stvar bližje bodočnosti. Temu dejstvu bi sledili logični zmključek, da me kaže, da bi z našm standardom kdo ve ikaj hiteli, tem bolj, če obslaja bemdiemca, da, se naš standard oslanja nia medna rodne predpise. - Pa ;
STANDARDIZACIJA
oi AM ka