Rad ustavnog odbora Ustavotvorne skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca : II. Debata u pojedinostima o Nacrtu Ustava

XXV. sednica 4. marta 1921. godine.

169

se Ustavom izrično* priznlajn 'sva politička prava ženama, koja uživa i čovek. Žene su to potpuno zaslužile i to im pravo treba priznati. Ako mi to učinimo, onda smo se mi ogrešili o jednu čitavu polovinu našega bića, jednu polovinu, koja ima isto toliko vrednosti, koliko imamo, gospodo, i mi danas. Ne ide mi .u glavu, da čitavi redovi učiteljica, nastavnica srednjih škola, nastavnica stručnih škola, da čitavi redovi slobodnih radenica koje zaradjuju sebi hleb, na isti način na koji i mi zaradjujemo i samostalno i nezavisno vode svoju egzistenciju, mogu biti lišeni onih političkih prava, koja smo mi rezervisali za sebe. Iz toga razloga, gospodo, ja ću glasati protiv člana 4'6. ako se ne bude on izmenio u tome smislu, da se priznadu politička prava i ovim redovima, koji su isključeni ovim članom, a u prvom redu, ako se ne prizna izborno pravo ženi isto onako, kao što to ima čovek. Predsednik dr. Momčilo Ninčić: Ima reč g- Anton Sušnik. Poslanec Anton Sušnik: Gospodje, Tuđi jaz se popolnoma strinjam z izvajanji gospoda predgovornika Divca. da morajo biti že v ustavi zasigurane ženskam iste politične pravice kakor moškim, da jim mora biti torej že v ustavi zajamčena tudi volilna pravica. Mislim, da glede volilne pravice ne more biti razlike med moškim in žensko. Stari Stuart Mili je rekel, da je volilna pravica pravo, ki ga dobi človek žepo rojstvu, in državni pravnik in zgodovinar Henrik Sybel piše: »Če dobi človek volilno pravico že po rojstvu, tedaj se ženskam, ki so gotovo rojene in ljudje, volilna pravica ne more odrekati«- To je stališče individualizma in liberalizma, ki povdarjata v prvi vrsti pravice individua in ne poznata socialnosti in socialnih dolžnosti. Mi stojimo na stališču krščanskega socializma. Po našem naziranju je volilna pravica socialna funkcija ki jo da družba z obzirom na socialno dobro. In ker je volilna pravica socialna funkcija sta za njo merodajna dva prava: Prvo in glavno merilo je splošna socialna blaginja, drugi pravec pa je socialna pravičnost. Zato pri ženski volilni pravici nastane za nas vprašanje:. 1. Je li to socialno korisno, ali kvarno? 2. Je li to socialno pravično? Najprej hočem odgovoriti na vprašanje, ali je podelitev pravice ženskam v skladu s socialno pravičnostjo. Človek je socialno bitje in ima kot tak do družbe pravice in dolžnosti, prav za prav moramo reči obratno: Človek ima dolžnosti in pravice, ker v prvi vrsti pravice potičejo iz dolžnosti. Prva in glavna dolžnost človekova je dolžnost dela. Vsakdo je dolžan delati produktivno ali drugače za družbo koristno. Od darov narave same bi moglo živeti samo malo ljudi. Skoro vse, kar rabimo za življenje, si moramo pridobiti z delom- Človek ima duševne in

telesne potrebe, zato je tudi delo duševno in telesno. In glede duševnoga in telesnega dela so ženske danes enakovredne z moškimi. Nikdo ne more trditi, da ženske fizično ne delajo enakovredno kakor moški, če gleda naše kmetice in tovariške delavke. Prav tako nastopajo ženske tudi enakovredne kot delavke na polju vzgoje in prosvete, pri karitativnem in socialnem delu. Ženskam gre torej volilna pravica i po pojmovanju liberalizma, po katerem velja za vse enaka pravica, i po pojmovanju socijalizma po katerem izvirajo pravice in dolžnosti. Drugo vprašanje je, ali je to socialno koristno, če se da ženskam volilna pravica. Proti temu se čuje več ugovor. Mnogi pravijo, da bi bile- to socijalno škodljivo, češ da ženske niso dosti inteligentne in da za volilno pravico niso zrele. To v nobenem slučaju ne držim. Če bi to stališče obveljalo, potem bi tudi mnogi moški ne mogli imeti volilne pravice, ako se namreč analfabeti. Drugi zopet ugovarjajo ženski volilni pravici, češ da je ženske ne zahtevaju. Toda to ni resnica. Ženske zahtevajo volilno pravico. Ko se je razpravljalo pri debati o volilnem zakonu za konstituanto o tem, ali naj se da volilna pravica ženskam, je žensko udruženje, v katerem so zastopane ženske iz vse naše države, zahtevalo v posebni resoluciji volilno pravico. Isto tako je došla iz Slovenije od več nego sto društev prošnja, da se da ženskam volilna pravica- Sam sem poslal to prošnjo na predsedstvo vlade. Konstatirati moram torej, da ženske zahtevam volilno pravico. Najresnejši ugovor protiv ženski volilni pravici je ta, da bi to škodilo rodbini. Socialni ekonom Roscher pravi, da bi bila emancipacija žene negacija familije. Rad priznam, da je rodbina glavno torišče kjer se uveljstvuje žena kot mati, gospodinja in vzgojiteljica otrok. Pozabiti pa nesmemo, da je rodbina prva družabna organizacija in da je kot taka podlaga vsaki družabni organizaciji, torej tudi državi. In še je žena v rodbini neobhodno potrebna, tako da je ne more nikdo nadomestiti, je prav tako potrebna .tudi v veliki rodbini državi. Tudi tu se mora uveljaviti kot žena in mati ter zahtevati in zagovarjati svfoja prava: Zakonodavstvo )ima velik vpliv, i vmaterijalnem i v duševnem oziru tudi na ženp in otroke (n. pr. carina, šolski zakon, i dr.). Zato je potrebno da ima tudi žena vpliv na zakonodajo. Pot v politiko pa ji odpira volilna pravica. Nekateri ugovarjajo ženski volilni pravici vsled psihofizične diferencijacije med moškim in žensko in srdi jo; če ženska ni sposobna za' vojaka, ne sme biti tudi ne sodnik, ne zalkoncdajec in ne parlamentarec. Toda že sama evolucija- življenja je dokazala, da taka trditev ni resnična- Dandanes nimamo niti ene kulturne zemlje, v kateri bi ženske ne delovale kot doktorice medicine in prava, kot profesorice