Učitelj

"96 Учитељ

“tudi slikania, modeliranja itd. Radi tega le pogumno že v prvem razredu pričeti z risanjem. Vsekakor pa se mora vsak dobro pripraviti za vsako uro. Snov mora imeti pripravljeno ne le za eno uro, temveč za dva tedna skupaj ali vsai dve učni uri. Zato pa se zahteva od vsakega vzgojitelia vaje, da lahko s kratkimi potezami nariše učencem opazovani predmet. To nam mora biti vsaКети fako lahko, kakor nam je lahko naše misliizražati z besedo ali pa iste napisovati. Glavni pogoi je, da s vso vnemo, eneržijo in pridnostio vstrajamo pri delu. Gibčnost roke je samoumevno potrebna, in če te nimamo, pa si јо privadimo in sicer fako-le:

Мтепи velik papir (ovojni) in si ga postavi predse. Naredi s celo ·

Тећбо уај 5 Кговот bodisi s svinčnikom, ogljem ali pa kredo. Теје уаје se delaio potem z navpičnimi in ostalimi krivimi črtami. Ista vaja se potem dela s spodnjo lehtjo, z roko, sede in stoje. Enkrat z dolgim svinčnikom, drugokrat zopet s kratkim. Čudil se boš v nekolikih vajah, kako fi postaja roka gibčna in po večjih vajah Tvoj trud ne bi zastonj.

V prvem razredu rišejo ofroci lahko na navadni časopisni „papir, četudi je tiskan, nič ne de. Kraclanje na papiriu ima za ·otroka veliko važnost, ker s fem pridobi roka gibčnost in se navali držati svinčnik. Daj jim pozneje prazen ni papir ali pa ri:Salni papir in jim ukaži, da zvežejo z navpičnimi črtami zgornii rob s spodnjim, levi z desnim. S to vajo pridobi otrok gibčnost “сеје lehti, odvadimo ga pa sčasoma listega Kkrčevitega pritiskanja s svinčnikom na papir, ki je v pozneiših učnih dobah, ako se ga ne odvadi, jako napoti.

Zanimivo je opazovafi ofroka, ako mu pustimo prostos: v Tr sanju. Učenec si predstavlja vedno na svoji sliki, ne eni in isti več predmetov. Ako mu razložiš kako sliko, ki jo je sam naslikal in narisal, te vedno na enem in istem mestu spozna kak . drug predmet. Na pr. risanje psa; tam Кјег је гер, pozna {udi ušesa, obenem noge, dasiravno ti kot odraščen fega ne moreš ·opaziti. Otrok ima namreč v. sebi nekak umetniški čut. On je nekaj narisal, seveda kar ni spoznal v predmetu, je izpustil. Torej ni imel jasne slike. Vsekakor pa je izrazil svoj umetniški čutin to je dovolj. Ako mu pa veselje do risanja, ta umetniški čut ohranimo ali ga k nadalinemu delu bidrimo, postajajo njegove slike vedno јазпејбе јп kmalu ti nariše najtežje: človeka, čeprav пајргуо 1; same glave in nog. Vse ostalo je otroku nekaj postranskega, kar

GL i jj ac а

банд -- UO OU