Učitelj

Zakonita ureditev učiteljske izobrazbe 621

predmetov, o temeljih bioloških in pravnih in narodno gospodar–skih ved, o šolski zakonodaji, organizaciji in upravi.

Višje pedagoške škole uredi, pooblaščeno v to s tem zakonom, minisfrstvo prosvete s posebnim statutom, ki ga skupno 'izdelajo učiteljski strokovnjaki vseh šolskih kategoriji. Vobče pa mora višja pedagoška škola s svojo ureditvijo nuditi možnost za “temeljito strokovno izobrazbo in za poglobitev na ućiteljiščkih pridobljene splošne izobrazbe. |

Pri tem naj bi veljalo načelo, da se višja pedagoška šola mani bavi s teorijo pedogogike kakor z njeno ргакзо. V višji pe'dagoški šoli naj vlada isti metođični princip kakor v ostalih šolah · t. ji. prin:ip samostojnega dela. Kaiti „pedagog-učiteli ne vrši svoju dužnost svojim sfrukovnim znanjem, nego svojom ličnom sposobnošću i čovieštvom s nakanom, da to obnovi. Komu je to malo, „aj je malen i sam po sebi, pa postaje velik tek po znanju, što ga stekne i ispitom dokaže“. (Dr. I. Типс):

Posebna skrb se na višjiih pedagoških šolah posveča telesni у2оо Капа дајоу 1п kandidatini. Pod voostvom iskušenih strokovnjakov se v letnih in zimskie telovadnicah, na igriščih itd. goje vse vrste telesne vzgoje: telovadba, igre, plavanje, kopanie, drsanje, veslanje, izprehodi, ieža, strelne vaje i dr.

V sviho praktične izobrazbe kandidatov in kandidatinj so z višiimi pedagoškimi šolami organično združene vadnice. To 50 osnovne šole, kolikor mogoče neizdranih in obojega spola. — V vadnicah nai se omogočajo poizkusi z novimi učnimi metodami.

Hospitacije in učni poizkusi kandidatov in kandidalinj se “vrše tudi na drugih ocnovnih šolah.

III. Otvarjanje in vzdrževanje zavodov. Zavodi, name„njeni izobrazbi učiteljstva na osnovnih šolah, so državni in jih po zaslišžanju pristoinih oblasti otvarja in iz svojega budžeta vzdržuje ·ministrstvo prosvete.

Učijeljišča, ki so lahko, urejena internatski in imajo tudi je„dinice za zunanje gojence, se z vsemi svojimi oddelki otvariaio v "уесић Кгајћ, ki so s svojimi prilikami zmožni, da pospešujeio „splošno izobrazbo gojencev.

Višje pedagoške šole se ustanavjao na kraju univerze, tehnike ali v velikih provincialnih mestih, Višja pedagokka šola na "knaju univerze tvori samostoino fakulteto, ki ie priklopljena univerzi.

1 Napredak 1922 str. 119.