Učitelj

245 Учитељ

nega na sebi. Tudi se otrokov duh oklepa kakega očividnega,. oblikujočega se znaka najvišje mičnosti in zanimanja ter poleti na perutih istega dp oddaljenega, toda sličnega predmeta.

To izločujoče in izbirajoče delovanje pri otroškem opazovanju je — glej čudo — zaeno tuđi pomanjkljivost, ker ne odgovarja isestranskemu interesu; — na drugi strane pa је хоре! znak nadkriljevanja. Ono delovanje ima z opazovknjem se strani pesnika in umetnika to skupno, da je od tega popolnoma zavzeto, kar je velevrednega, kar absorbira ues interes. Kakor bomo kmalu videli, imamo tukaj pravi kal miselnega delavamja, ki leži V pojeku otroškega opazovanja in zopetnego spoznanja. Kaj ti mišljenje re pravzaprav bolj metodičen potek, konkretni predmet privesti dotazmerja z drugimi, ti.j. razumeti medsebojne odnašaje stvari. Opazovanje strani otrok pa ne ostane vedna na oni višini velikega,. odtičnega izbiranja. Pritisk praktičnih potreb ga zopet postavi na. navandni nivo. Otrok je po tem prisiljen, razločevati stvari ter jih imenovati tako kakor druge.

Ako pa je oko enkrat pričelo spoznavati razlike, potem pa hitro napreduje. To se dogaja posebno tam, kjer razvoj posebnega zanimanja (specijalnega interesa) do izvestne skupine premetov dovede do koncentracije, ki postane sčasoma navada. Ko so se n. pr. dečki začeli zanimati za železnico in vlak, tedaj opazujejo in opazijo posameznosti bolje nego marsikateri odrasli. Natančnost razločevalnego opazovanja (otrokovega) podpira opetovano spoznanje majhnih slik in fotografij o predmetih. Natfaučino, bistro-. umno in spretno opazovanje in zopetno spoznanje pa ne kaže: samo na molrenje značilnih znakov, ki se izticajo, ampak tudi na gotovo mero višje sile, namreč one, ki se polasti potom pazljivosti ene celote ali ene skupine takih znakov. V resnici je OtrOkovo opazovanje, ako je natančno in metodično, Каког 10 biva pod mikom in vplivom mogočnega zanimanja, često presenei-· ljivo in čudovito popolno.

Neposredno po fem motrenju in opazovalnem delu moramo razmišljati o predpogojih otroškega mišljenja ter —_ V najugodnejšem slučaju — živahnega spomipa in održanja tega. Каг 50: otroci opazovali. Kdor je z otroci mnogo govoril, ta se je gOtOvOzačudđil sili spomina, da se zamorejo po dolgem času spominjati na podrobne znake kakega predmeta ali na majhne dođatke, ki so jih drugi komoj opazili ali pa že pozabili. Za to presenetljivo-