Učitelj

42

сте зе љилисаартнетиатирисе пловне гаагтрухсттенвнвишнииненеги ладин ги притив витке zari = puni: авенији ава ae aa

vaitska v Srbiji in Sloveniji, slovenska v Srbiji in na Hrvatskem. Posledica boljšega poznavanja bi bilo umevanje, posledica umevanja pa pravičnejša sodba in, kar je še važnejše, večje medsebojno 27 a upanje, ki danes najbolj otežuje ureditev prilik in pomirjenje duhov.

Ostala sredstva državljanske vzgoje so bolj notranje — šolska. V okviru šolskega dela so posebne važne delovme zajednice, v katerih se družijo učenci v znamenju skupnega delovnega smotra, delitve in naknadne združitve dela. Zavest skupnosti, čut odgovornosti poedinca napram celoti, veselje na skupnem uspehu so dragoceni momenti za gojitev zajedniškega in z njim državljanskega čuta. Mnogi pedagogi рпрогосајо затошртауе исепсеу (šolske občine — school — city sistem, seligovernement), s katerimi se učenci neprisiljeno in samodejavno uvajajo v svoje bodoče državljansko življenje. Drugi pedagogi (n. dr. Pfihoda, duševni vodja češkoslovaške šolske reforme) se razen šolskih samouprav zavzemajo tudi za razne Мишбе im društva, v katerih se udejstvujejo učenci prostovoljno ter rešujejo razne naloge, nadalje ватрапје za kako dobro stvar ali proti kaki slabi razvadi (n.pr. čisto govorjenje, zaščita živali ali pa proti nesnagi v Ššolskih prostorih itd.) n šo/ske skupščine, kise vrše vsaj enkrat na teden kot „normalno sredstvo državljanske vzgoje“. One vzbujajo interes za druge in goje nagnenje k družabni celoti, služeč zabavi, poučitvi in sprejemanju smernic za življenje v šoli in izven nje. Pri šolskih skupščinah sodelujejo v velikem številu različni ofroci (vsak po svojih zmožnostih), ki se tako nauče javnega nastopanja (mnogi pametni in Sposobni ljudje se ne uveljavijo v življenju napram nesposobnim kričačem, ker se %е izza ofroštva boje javnega nastopanja!), sodelovanja in včlenjanja, privajajo se па kritiko in se z zadovoljstvom čutijo у službi celote.

Vsa doslej naveđena sredstva državljanske vzgoje, o katerih bo seveda trebalo govoriti kdaj pozneje bolj netančno, so zelo važna, ker oblikujejo potrebno socia/no mišljavo. Poedinec, ki se mu pouk prilagaja z vedno večjo individualizacijo, bi se lahko preveč izoliral,· tako pa se vsseno veselo izživlja v kolektivnem stremljenju in zajedniškem življenju.

Z ene strani pogoj, z druge dopolnitev državljanske угроје је državljanski pouk. Prva oblikuje mišljavo, druga nudi znanje o državi. Res da pravilno in boto znanje o državi še dolgo ne jamči za zaželjeno dejavnost, potrebno pz ie le, zakaj le oni, ki vsaj nekoliko pozua problematiko države in državnega življenja, bo pravično in odločno zastopal izvestna načela. Brez načel je, kakor vemo, trajno sodelovanje in sožitje nemogoče.

Pridđobivanju načel služila v šoli pouk in vzgoja vzajemno, saj v pristnem šolskem delu nikoli nista ločena. Učiteljeva osebnost s svojo jasnostjo, gotovostjo in vzglednostjo vpliva na tučence prav tako pozitivno kakor duh tovarištva in obzirnosti v razredu. Jačenje in utrjevanje telesa, notranje motiviran napor pri delu in bogatenje duševnosti z višjo Žživljensko vsebino — vse vodi k istemu smotru. Potrebno znanje doteka iz vseh učnih predmetov, najmočneje in najučinkoviteje seveda iz pesniških umetnin in iz zgodovine. Noben učni