Ženski pokret

Kolo jugoslovenskih sester

Kolo jugoslovenskih sester V Ljubljani je imelo 9. aprila svoj redni občni zbor. Y tem društvu so delovale do tega dne skupno šene brez ozira na njih politično pripadnost. Na občni zbor pa so poslale žene, ki so pristašinje Slovenske ljudske stranke izjavo, da izstopajo iz odbora. Tako se je izvršila sedaj nepotrebna cepitev med „naprednimi “ in „klerikalnimi “ ženami, ki gotovo ne bo v korist namenom, katere zasleduje „Kolo jugoslovenskih sester “ .

O ženskem gibanju v Jugoslaviji

O ženskem gibanju v Jugoslaviji prinaša februarska številka glasila „Internationalne ž nske zveze za volivno pravico" - The International Women Suffrage News", ki izhaja v Londonu - kratek članek s posebnim ozirom na Društvo za prosvečivanje žene i zaštitu njenih prava". Članek omenja tudi naše glasilo „Zenski pokret". Med drugim pravi članek: „V resnici, proti nobeni stvari ni v Jugoslaviji tako močna opozicija kakor proti ženskemu gibanju. Kakor povsod drugje tako tudi tamkaj ne bodo dopustili moški ženske volivne pravice brez borbe. Večina jugoslovenskega ljudstva obojega spola ima strah pred ženskimi volivkami. Pravijo, da javno mnenje ni še zrelo za takšno bistveno izpremembo; da zapadita Evropa in Jugoslavija nista eno in isto; da ono, kar je možno na Angleškem, Skandinaviji in Ameriko ni možno pri nas Toda jugoslovanske žene mislijo drugače One ne uvidijo razloga, zakaj da bi v demokratičnem narodu neizobražen kmet bil volivec in bi smel biti izvoljen, medtem ko je izobražena žena izključena od teh pravic iz edinega razloga, daje žena. Članek končuje z nado, da ne bo Jugoslavija ena izmed zadnjih držav, v kateri ne bi dobile žene v doglednem času volivno pravico. - Upajmo, da se avtorka tega članka v uglednem angleškem listu, Katarina Bogdanovićeva, ne moti. Katarina- Bogdanovičeva poroča v istem listu tudi o ustanovitvi „Ženskega kluba" v Beogradu.

Protivojno demostracijo napravi

Protivojno demostracijo napravi društvo, ki se imenuje „No More Ware International Movement" in ki ima svoj sedež v Londonu. Na dan 29. junija t. 1. Društvo vabi vse narode, da se pridružijo tej manifestaciji. Tozadevni oklis so podpisali najuglednejši angleški politični in delavski voditelji in socialni delavci.

Stališče žene v Rusiji.

Stališče žene v Rusiji. „ L’ Europe Nouvelle " priobčuje daljše poročilo neke svoje sotrudnice, ki je bila dlje časa v Moskvi z namenom, da tamkaj prouči stališče žene v novi Rusiji. Govorila je z znano komunistko Aleksandro Kolontay, ki je podala sledečo zanimivo sliko o stališču žene; „Žena ima pravico in dolžnosti, da razvija svojo delovno moč, zato jo podpira država pri njenih materinskih dolžnostih kar najbolj krepko, saj jo jej država dolžna največjo hvaležnost. Zakon

3 и 4

Белешке

121