Ženski pokret

konih: vsaka oseba, moškega in ženskega spola, ki je stara 21 let je polnoletna? Ali se morda sklicujete na telesno šibkost žen? Potem bi morali poklicati vse moške poslance pred zdravniško razsodišče, in izločiti one, katere muči vsako zimo revma. Ali očitate ženam pomanjkanje izobrazbe in politične genijalnosti? Zdi se mi, da imamo mnogo poslancev, ki se tudi ne morejo s tem ponašati. Čimbolj poslušam zdravi razum in čimbolj se poglabljam v republikanska načela, tembolj izginjajo tehtni vzroki, ki bi branili ženam politično udejstvovanje. Glavni razlog, ki ga navajajo vsesplošno za izločitev žene od ■ politične karijere, je da bi ženo s tem odtegnili družini. Toda tudi ta razlog je brez podlage. Prvič ne velja za vso množico neporočenih žen in vdov in drugič bi morali, da ostanemo dosledni, prepovedati ženam vsako manuelno delo izven doma, vsako obrt in vsako trgovino, kajti s tem je odtegnjenih na tisoče in tisoče žen družinskemu življenju, med temkobi izvrševalo politične funkcije le nekaj sto žen. Vsa ta vprašanja je rešila brihtna žena s sjajnimi besedami: „Žena ima pravico, da stopa na javno tribuno od onega časa, koje dobila pravico, da stopa pod krvnikov meč.“ Te besede, napisane 1. .1793, so danes še prav tako veljavne proti onim, ki hočejo ščititi ženo pred političnim udejstvovanjem. Konvent je sprejel Condorcejev načrt, a žal, da ni postal načrt nikdar pramomočen. Se isto leto so se pokazali vodilni možje revolucije kot skrajno reakcijonarni in sebični. Politikom tedanje dobe je bilo sodelovanje žen le tako dolgo pogodu, dokler so potrebovali njihov vpliv in njihovo delo za svoje namene mislim, da se politiki sedanje dobe v tem prav nič ne razlikujejo od svojih rajnih tovarišev. Ko pa so prišle žene s svojim poštenim računom, za delo in dolžnost tudi pravice, ko niso hotele biti več le orodje, tedaj so proglasili njihovo zahtevo po politični enakopravnosti kot skrajno nevarno in nežensko. Komite za občno varnost je naprosil konvent, da naj prepove v imenu javnega reda in varnosti vse ženske shode. Konvent je ugodil tej zahtevi. Odposlanke ženskega kluba se prišle v skupščino da protestirajo. Komaj so pričele govoriti, so se dvignili gospodje poslanici i zagnali takšen hrup, da se ni čulo žen. Žene so odhajale, za njim so letele krepke psovke. Nato so poizkusile žene še s protestom v občinckem zastopu Pariza. Propadle so tudi tam. Vsi ti neuspehi niso razpogumili žen m niso jim vzeli ve-

Бр. 9 и 10

Iz zgodovine ženskega gibanja

259