Ženski pokret

je zahteval v svojih spisih osvoboditev in enakopravnost za ženo. Med ženami je bila najvnetnejša zagovornica njegovih idej slavna deorge Sand. Največjo pozornost so vzbujali njeni članki o bedi žen delavskega razreda in o ponižanju, ki ga naprtuje ženam prostitucija. Njeno delo, njen klic ženam, naj se osvobode, je našel odziv. L. 1832, je izšel ženski list „La femme nouvelle“ (Nova žena), ki se je boril za osvoboditev žene izpod gospodarskega jarma. Štiri leta pozneje je pričel izhajati še drug ženski list „Glazette des femmes", ki se je boril za politično enakopravnost žen. S svojim umerjenim, in zavestnim ter resnim nastopom si je pridobilo takrat ženstvo mnogo sobojevnikov med znamenitimi kulturnimi delavci v Eranciji. L. 1848, to splošno revolucijsko leto v Evropi, ni prineslo ženam nikakih uspehov. Vendar je pa uspeh te dobe tudi pomemben za razvoj francoskega ženskega gibanja. Zensko vprašanje se je pričelo razmotrivati s socialno-gospodarskega stališča. Mraogo -socialno-političnih spisov one dobe Simon; Delavka, Leroy-Beaulicu: Delo žen v XIX stoletju, Pe 11 etan : Zakon napretka je zasejalo seme, iz katerega je vzrastlo moderno socialno-politično in kulturno žensko gibanje, Prožeta idej zastopanih v teh spisih, je nastopila najznamenitejša žena v francoskem ženskem gibanju, Marija Desraimes. Njej ob strani je stal Leon Richer. Ona je nastopala za to, da morajo spoznati žene, ki žive v dobrih in udobnih razmerah, bedo delavske žene, To spoznanje da jih bo prisililo, da se bore vse skupno za svojo gospodarsko in politično osvoboditev. Ona je podžigala neprestano žene, da naj razširjajo svoje znanje, da naj se poglobe v socialna vprašanja. Spoznala je tudi vse teškoče, ki ovirajo moderno, socialno politično žensko gibanje, teškoče, ki izvirajo iz predsodkov, tradicije in zmedenega moralnega naziranja družbe. „Naša družba" pravi Desraimova, „je tako modro urejena, da daje nemoralni ženi popolno svobodo in ves vpliv, a čednostno ženo ovira vsepovsod. Ce stopi žena na gledališki oder in s svojim nastopom demoralizira in vlači v blato vse, kar je svetega, jej prirejajo ovacije. Ce pa -stopi žena na govorniški oder in govori za pravico in resnico, tedaj joj zasramujejo in zasmeihujejo". Marija Desraimova je sama na sebi doživela resničnost svojih tvrditev, kajti boriti se je morala na vse strani in proti najrazličnejšem očitkom. Pričela je veliv boj, da se odpravijo iz »državljanskega zakonika najsramotilnejše določbe za ženo V tem

Шр. 9 и 10

Iz zgodovine ženskega gibanja

261