Ženski pokret

boju ji je pomagal VictorHugo. Njenemu zvestemu sodelavcu Richeju je pisal: „Mož ima svojo pravico, kajti dal si jo je sam;, žena nima drugih zakonov, nego onih, katere jej je predpisal mož; zato vidimo, da so vse predpravice na strani mož, vse dolžnosti na strani žen. Iz tega izvira ona velika zmeda, iz tega prihaja tudi tlačanstvo. Reforme so nujne. Nastopiti morajo v interesu civilizacije, družbe človeštva/' Ko je videla Desraimova, da se zbuja zanimanje za žensko stvar vsepovsod, je ustanovila 1.1876. „Družbo za izboljšanje položaja žene“. Dve leti pozneje je sklicala prvi mednarodni ženski kongres v Parizu. To je bilo za tedanjo dobo izredno pogumno delanje, kajti vlada ni bila naklonjena javnemu razmotrivanju ženskega vprašanja. Saj je takratni minister za notranje delave prepovedal bojevnici za ženske pravice Madame Aud onardovi, da bi smela na javnih shodih razpravljati o ženskem vpršauju in sicer z motivacijo, da so teorije o emancipaicji žene nevarne in nemoralne. Prvi internacionalni ženski kongres je potekel mimo, toda v širši javnosti brez odmeva Švica, Italija, Holandska, Rusija in Amerika so poslale svoje zastopnice. Taka so bile leta 1878 navezane prvič mednarodne vezi med 'ženstveni. Kongres se je razdelil na pet sekcij: na pedagogično, gospodarsko, nravstveno, zgodovinsko in za izpremembo zakonov. Največji uspeh kongresa je bil v tem, da so se pričeli zanimati za žensko stvar vodilni duhovi Francije. Tako je izdal Emile de Girardin spis „I/Egal de Г homme“ Enakopravnost žene in moža v katerem pravi: „Dokler bodo v francoskem zakoniku razlike med možem in ženo, ki niso po naravi upravičeni, bodo žene prisiljene, da se bore za zvoje pravice, da reformirajo nečastne zakone, ki jih ponižujejo in ki so anakronistični. Oni dan, ki prinese pravno in zakonito enakovrednost moža in žene, bo velikega pomena v zgodovini civilizacije. Žene, opremljene s pravico, da so voljene in da smeje voliti, bodo prinesle dobo višjega, razširjenega in poglobljenega političnega življenja, ki bo revolucionarno, a zato bolj socialno “ Int. ž. k. je imel še ta uspeh, da so se združile ženske organizacije v francosko ligo za ženske pravice, ki obstoja še danes. Častno predsedništvo pa je prevzel mož svetovnega imena Viktor Hugo. Na podlagi Girardinovega spisa in mnogih drugih so se razvile v krogu literatov in politikov živahne debate o ženski volivni pravici in iz teh krogov je izšla 1.1882 peticija.

262

Женски Покрет

Бр. 9 и I.o’