Ženski pokret

Društvo je bilo skoraj od svojega početka pa do vojne član „B unda österreichischer Erauenvereine“, Kot tak je dobivalo mesečne izveštaje o delovanju te avstr. Ženske sveže. Tajništvo je bilo v stalnih pismenin stikih zlasti z neumorno predsednico „Bunda“! vsemu kulturnemu ženstvu dobro znane feministko, Marijano Hainischevo. L, 19 n smo se udeležile po dveh delegatkah mednarodne konference avstrij. Ženstva, ter 1. 1912. marca meseca, velikega manifestačnega shoda za žensko volivno pravico na Dunaju. Sploh smo se udeleževale po delegatkah, pismeno ali brzojavno vseh feminističnih akcij. V borbi neumorno delavnih Čehinj za žensko volilno pravico je sodelovalo naše društvo na ta način, da je pošiljalo v Prago brzojavke in pritijevalna pisma na tozadevne shode. Nadalje smo opetovano protestirale ter skupno s Čen njami poslale na državni zdor peticije za preuredbo § 30 društvenega in § 7 državnega zakonika. Po § 30 društvenega zakonika namreč ženske niso smele biti članice političnih društev, a po § 7. drž. zakonika so ženske izključene od splošne volilne pravice. Bile smo v stalni in pismeni zvezi z Zenskim klubom češkim z „Osrednjim društvom čeških žen“ in s „Klubom pro volebni pravo žen“ v Pragi. Naročene smo bile tudi več let na izborno „Žensko Revue“ ki jo je izdajala energična feministka pok. Zdenka Wiedermanova v Brnu in na tednik „Pravo Ženy“. Tu bi omenila še dobrodelno akcijo za srbski in bolgarski Rdeči križ tekom prve balkanske vojne. Slovenke so zbrale par vagonov obleke, obvez, zdravil in zdravniških ter bolniških priprav in jih poslale bratom, ki so stali v odločilni borbi s Turki. Naša predsednica ga Fr, Tavčarjeva je priredila 1. 1912. v Beogradu tudi koncert na korist srbskim vojakom in je bila za to dolikovana s redom sv. Save IV. reda. L, 19 12/13 smo v p r id slovenskim upodabljajočim umetnikom priredile veliko efektno loterijo z 200 umetniškimi dobitki, ki so jih darovali umetniki sami. Posla je bilo sto loterijo skoraj vse leto prav mnogo, zato pa je bil tudi uspeh nad vse hvalevreden. Za leto 1913 smo imele projektirano razstavo jugoslovenskih narodnih vezenin, krojev, posodja in sploh vsega, kar je pristno narodnega. Sestre Hrvatice so se hotele udeležiti izložbe s svojimi najlepšimi narodnimi deli; tudi beogradski narodni muzej je imel za nas pripravljenih, 7 zabojev prekrasnih srbskih vezenin... Iz vseh krajev slovenske domovine so nam že poslali vezenine, kroje narodno posodje i, dr. Razstava bi bila resnično bogata, lepa i zanimiva ter poučna. Zlasti pa bi bila doprinesla dokaz, da smo Slovenke, Hrvatice in Srbkinje res sestre po krvi, srcu, duši in okusu, sestre v vztrajnosti in marljivosti, da smo Jugoslovani resnično, en. narod od,. Gosposvetskega polja pa

294

Женски Покрет

Бр. 9 и 10-