Ženski pokret
laž, korupcija, in špijonaža, nenasinost posesti in nenasitnost viskratka vse pregrehe in vsi zločini. A ne le da se opravičujejo, še celo poveličujejo. To kar je za individualno čast sramotno in podlo, to je v politiki držav in strank vzvišeno, junaško in plemenito. Posledice tega, da merimo javno in privatno moralo z dvojnim merilom, so za človeštvo strahotne. S tem da se isključuje morala iz politike, se jo izključuje iz zakonodaje in pravosodja, iz parlamentov in vlad, iz javne vzgoje in publicistike, iz narodnega gospodarstva in socijalnih organizacij, skratka iz vsega, kar je pogoj za nravstveno hotenje človeka, izključuje se iz etike same; ker obvlada nemoralna politika vse, obvlada tudi moralo in napravlja iz te, življenje in človeštvo najbolj pospešujoče vrednote, grdo spako. Da politika kvari značaj šloveka, tega niti sama ne taji in priznava s tem zločin najgrše vrste. Ona je kriva, da je človek, ki je v teku tisočletij poplemenitil zunanjo naravo, brez moči napram svoji notranji naravi; v teku tisočletij se je človek naučil, da je rastline in živali vzgojil do visoke stopnje, da je predelaval tvarine, da je obvlada! naravne sile, le svoje duše ne. Zatrl je nekatere zunanje sovražnike svojega življenja, ali svojih notranjih sovražnikov, vse življenju sovražnih nagonov, brutalnih strasti ni zatrl. Najbrutalnejši instinkt, ki nam ga je dala narava nenasitnost, iz katerega izvira vse zlo, vsa moralna beda in materijelna revščina, in ki obvlada človekovo dušo danes silneje kakor kdaj prej, ta nagon, ki deformira človekov značaj se je raspasel na široko in globoko po krivdi principijelne in namerne brutalnosti politike. Da tega ne spozna po politiki obvladano in zapeljano človeštvo, to dokazuje, da politika ne pokvari le značaja, temveč tudi inteligentnost ljudi. Najlepši plod človekove inteligence ni ne izobrazba, ne znanje, ne premetenos-temveč politična sodba, sodba o najvažnejšem, najusodnejšem, kar sploh obstoji za človeško življenje, in to samostojno politično sodbo nam je übila nemorala javnega življenja. Država kot sedanja najvišja politična edinka gotove skupine ljudi bi morala ako hoče služiti svojemu edinemu in najvišjemu sniotru-pospeševanju življenja-prva pričeti«, z rušenjem splošno razširjene in oboževane popačene morale in etike. Drugače ni ozdvavljenja, drugače ne more služiti življenju. Prva bi si morala biti jasna o tem, da jo vzajemno delo vseh njenih čla-
9
Država in dolžnosti
383