Ženski pokret

v javnih službah. Na vseh univerzitetnih fakultetah študira nad 5000 žen, na tehniki nad 900, nad 800 zdravnic deluje v privatni praksi ali v javnih zavodih in 7 docentk se je habilitiralo na visokih šolah, nad 800 profesoric poučuje na srednjih in strokovnih šolah, nad 80 žen deluje na znansvenih zavodih in knjižnicah in 18 žen je v magistratni službi mesta Prage itd. Žene z visokošolsko tehnično izobrazbo so nameščene v raznih privatnih podjetjih, posebno v kemičnih tovarnah inženjerske, trgovske in zavarovalne tehničarke. Nekaj žen izvršuje tudi samostojno prakso kot stavbne arhitektke, strojne inženjerke in geometike. Izdajateljice so si same zastavile vprašanje: Kaj smo akad, izobražene žene storile za ženski pokret, do katere mere smo dale svojo izobrazbo v službo sestram, ki jim ni bilo dano tako šolanje? Dr. Albina Honzakova odgovarja na to vprašanje: »Me žene in posebno žene intelegentke, ki v splošnem tako dobro ispolnjujemo svoje dolžnosti v poklicih, nismo pokazale višje stopnje socijalnega zmisla, kar so mnogi upravičeno pričakovali od nas. Poglejmo samo članske sezname važnih ženskih udruženj in stanovske sezname pa se moramo čuditi, kako neznaten odstotek žen je feministično organiziranih. To bodo nekoč zgodovinski dokumenti«. Lani je bil v Brnu nepolitičen ženski shod. Na tem zborovanju so padali ostri očitki akademsko izobraženim ženam, ki se odtegujejo feminističnemu delu. Po prevratu so se bile baš te žene z vso vnemo vrgle v javno delo. Zakaj so se tako hitro umaknile? Zagovornica napadenih žen, A. Vetterova, je pojasnila tako-le: Po vojni je združilo čehoslovaške žene navdušenje za svobodo, kolektivna radost. Ali potem, ko so z besedo in peresom izpričale narodno srečo, ko je upadel val politične omotice so napočili dnevi suhoparnega društvenega dela, neumornega letanja s shoda na shod, dnevi nepredvidenih programov in nemirnih večerov. Svet intelektualk je svet knjig. Zasvetila jim je doba študij, v tem ozračju so bila začarana leta njihove mladosti. Kako je javno življenje temu baš nasprotno! Človek si mora prav ukrasti trenotek, da pogleda knjige, prijetno mu de njih molčeča intimnost. Kdor pa dela v javnosti, se uči čitati novo sv. pismo, napisano nekje globoko v ljudskih srcih. Ne recite, da ima profesorica, stoječa na katedru, pred seboj tudi ljudski materijal, in da se zdravnica tako dotika ljudskih bolezni ka-

kor politik. Profesorica je svojim učenkam, zdravnica svojim pacijentom eo ipso avtoriteta. Profesorica, ki stoji na govorniški tribuni ni nič. Šele takrat, ko zamore stvariti fluid vzajemnosti med seboj in svojimi poslušalci, ko se more povzpeti preko svojega negovanega individualizma in postati neznaten delec kolektiva, neha biti glas vpijočega v puščavi. A treba je imeti mnogo ljubezni do javnosti, da more človek stalno s potrpežljivostjo citati v teh težkih knjigah, vezanih v ljudsko kožo. Često boli od njih ne samo glava, nego tudi živci in srce. Zato je toliko takih, ki se ustavijo na pol pota. Zato je toliko takih, ki zahrepene po miru svojih štirih sten. Ljubljana

P. H.

НАЈЗАД ИЗЈЕДНАЧЕНЕ

Жене - чиновници, удате за државне чиновнике, изједначене су у примању пуног додатка на скупоћу са свима осталим мушким и женским државним чиновницима. Уредба о додацима на скупоћу државних службеника од 14 марта 1932, члан 4 гласи: „Муж и жена, обоје државни службеници, имају свако за себе право на потпун лични додатак на скупоћу, без обзира да ли станују у истом стану или не“. Требало је да прође више од деценије, и да се увиди оно што је императивно захтевала правда. И за све то време није редигована ниједна резолуција Женског покрета, Женског савеза и ниједног професионалног удружења да није уметнута алинеја о потреби овог изједначења. То питање је стално било на дневном реду, свуда се понављало. И данас, морамо признати, ми смо изненађени. Овога пута свест законодавца била је на правом месту. У ово доба то је доказ да има здравог гледања на ствари. У овом питању правда је задовољена. Принцип једнакости је победио.

Raznovrsnost jezika najviše sprečava da vidimo šta se događa u stvari: izčezavanje nacionalna i stvaranje evropskog čoveka. Nietzsche

42

ŽENSKI POKRET

MART, 1932