Ženski pokret

rovin, toliko večja je postajala razlika izmed cene proizvodnje in cene, ki jo je moral plačati konsument. Kakor sem že prej naglasila, so cene surovin padale zato, ker so njihovi producenti z neizmerno izboljšanimi metodami dobivali vse večje in večje žetve. Ponudba je bila večja, zato so padale cene, a padanje cen ni šlo v korist konsumenta, nego v korist onega, ki je predelaval surovine; on ni znižal cene za konzumenta, nego jih je umetno držal na gotovi višini, to je na takšni višini, da je bil v stanju da spravlja profit in še povečava produkcijski aparat z vedno preciznejšo racionalizacijo. Na ta način je dosegel, da so se cene proizvodnje neprestano manjšale, da je neprestano povečeval produkcijo in tako je mislil profit bo neprestano večji in večji. Ali naenkrat je zadel ob trdo steno. Ker so prejemali producenti surovin vsako leto manj in manj za svoje produkte, oni niso mogli izdajati za predelane produkte, katere jim je dobavljala industrija, tolike vsote kakor so jih izdajali preje. V Zjedinjenih državah severne Amerike so dobili leta 1930 producenti surovin in zemljodelskih produktov za okroglo 2400 miljonov dolarjev manj kakor so dobili za enako

količino leta 1929. Braziljanski farmerji so izvozili leta 1930 še nekoliko več kave kakor pa leta 1929, a dobili so za večjo količino samo 60% vsote, katero so dobili leto dni preje za manjšo količino. Cene surovin so padale, ker je postajala konkurenca v ponudbi vse močnejša, a industrija, ki je predelavala surovine, je matije in manje prodajala in vsled tega ni mogla kupovati še novih surovin: magacini so ostali polni gotovega blaga, obtok je zastajal in polagoma se je sklepala veriga, ki danes čvrsto veže ves svet. V drugi polovici leta 1930 je skoraj prenehala vsa izmenjava med industrijskimi deželami in deželami, ki proizvajajo surovine. Poleg tega je bilo katastrofalno še to, da je presahnila zlata reka iz Amerike. Do tega momenta je prihajalo vsako leto iz Amerike 1—l in pol miljarde dolarjev v obliki posojil v Evropo in mnoge azijske države. Reka je zastala, pridobitno življenje je potekalo v vse ožji strugi. Počele so padati banke, veliki industrijski koncerni so skrahirali, velika in mala trgovina je propadala, kmetje so ostali brez gotovine, število brezposelnih je rastlo v nedogled. Beograd (Konec prihodnjič)

Štebi Alojzija

8,003 674

Оволики број потписа скупиле су жене целога света на резолуцијама за разоружање, које су предате Друштву Народа. Потписи су ice прикупљали на четири разне резолуције. Поједине земље дале су следећи број потписа: Јужна Африка 85.285 Албанија 10 Немачка 1,041.345 Аргентина 2.165 Аустралија 112.108 Фиџи 330 Аустрија 45.508 Белгија 17.153 Бразилија 5.016 Британска Империја 2,152.937 Бугарска 43.927 Канада 491.060 Чили 227 Кина 1.042 Колумбија 20 Куба 31 Данска 380.049 Египт 2.313 Шпанија 29/ Естонија 152.856 Сјед. државе Северне Америке 1,135.453 Хаваји , 130 Финска 93.126

Француска ca Колонијама 536.183 Грчка 98 Хајити 129 Маџарска 30.482 Индија 4.668 Ирска 19.298 Италија 6.612 Јапан 172.915 Летонија . 100 Литванија 241 Луксенбург 38.424 Мексико 20 Норвешка 65.370 Исландија 110 Нова Зеландија 41.725 Низоземска са Колонијама 123.282 Пољска 41.748 Португалија 5.359 Румунија 17.340 Шведска 302.034 Швајцарска 341.054 Чехословачка 485.000 Турска 100 Уругвај 40 Палестина 8.545 Сирија 60 Разно 449 Укупно 8,003.674

58

ЖЕНСКИ ПОКРЕТ

АПРИЛ, 1932