Ženski pokret

Otac je nadalje na temelju očinske vlasti ovlašten upravljati imovinom djeteta. Naš zakon ograničuje to njegovo pravo samo na upravu imovine sa dužnošću polaganja računa nadležnoj vlasti. Ocu ne pripada pravo uživanja imovine djeteta, kao što je u njemačkom, švajcarskom i francuskom zakonu. - Doraslo malodobno dijete ima pravo raspolagati sa svim što svojim radom stiče, ako ga roditelji ne hrane. Otac je zakoniti zastupnik svoje djece, te malodobna djeca ne mogu u pravilu bez njegove privole sklapati pravovaljane poslove ni obvezivati se. Ako otac zloupotrebljuje ili zanemaruje svoje dužnosti, može mu sud privremeno ili trajno oduzeti očinsku vlast, ali je unatoč toga dužan skrbiti za djecu. Odrasla kćerka ima pravo tražiti od obih roditelja primjereni miraz, a sin spremu. Ako su roditelji umrli, prelazi ta dužnost na djedu i baku. Djeca nasljeduju svoje roditelje kao zakoniti i nužni nasljednici. Pravo djece na baštinu roditelja iza njihove smrti ustanovljeno je u nasljednom pravu. Djeca, kao zakoniti nasljednici nasljedđuju u slučaju da roditelj umre bez testamenta, po zakonu ostavinsku imovinu na jednake dijelove. Roditelji nijesu ovlašteni, ako imaju zakonitu djecu, slobodno raspolagati sa čitavom svo-

jom imovinom za slučaj smrti. Moraju ostaviti djeci nužni dio, a mogu ih razbaštiniti samo u izuzetnim slučajevima, u zakonu točno nabrojenim. Neparvedna i nesavremena je ustanova našega građanskog zakona, koji po primjeru rimskog prava u prevelikoj mjeri ograničuje zakonito nasljedno pravo preživljelog bračnog druga. Bračni drug ima pravo, ako su preostala iza preminulog supruga zakonita djeca, da uživa jednu četvrtinu ostavinske imovine, a ako ima više od troje djece, jednoga dječjeg dijela. Taj zakonski propis više tangira Ženu od muškarca. Ona obično nema samostalnog zvanja, te bi je zakonom trebalo stoga materijalno obezbjediti za slučaj smrti supruga. Još je u razmjerno gorem položaju žena bez djece. Novelirani austrijski zakon normira, da preživljenom suprugu pripada nasljedno pravo, (a ne više uživanje) na jednu četvrtinu ostavinske imovine, bez obzira na broj djece. Roditelji su zakoniti i nužni nasljednici svoje djece, ako ova umrla bez potomaka. Od zakonite i njima izjednačene djece razlikuje naš zakon nezakonitu djecu, koju je rodila neudata majka. (Svršetak u idućem broju) Zagreb

Dr. Mira Winter

KAJ NAJ ZAHTEVAJO ŽENE?

Pred ljubljanskim sodiščem je bila obtožena neka žena zaradi odprave ploda. Ob tej priliki je poslala ljubljanska sekcija »Zveze akademsko izobraženih žen« državnemu pravdništvu vlogo, v kateri zahteva, da drž. pravdništvo uvede kazensko postopanje tudi proti ljubljanskemu dnevniku »Jutro«, ki z inserati priporoča neka sredstva za odpravljanje človeškega ploda. Tej akciji ljubljanske sekcije »Zveze akademsko izobraženih žen« se je pridružila tudi »Zveza delavskih žen in deklet« v Ljubljani. Z obzirom na to zadevo je napisala gospa A. V. v »Ženskem listu« st. 8, glasilu »Zveze delavskih žen in deklet«, članek, v katerem načelno in objektivno razpravlja o vprašanju odpravljanja ploda v splošnem in posebej o konkretnem primeru. Gospa A. V. piše: »Brez dvoma je vodil pri tem koraku ZAIŽ humani namen, preprečiti pri ženah nadaljnje neprilike, ki jim jih lahko prinese odpravljanje plodu z neprimernimi sredstvi. Toda, ali ta mačn pomagati ženam doseza v bistvu svoj smoter, to je drugo vprašanje. Vloga zahteva v bistvu slede-

če: če se že kaznuje ženo, naj se kaznuje še list, ki prinaša reklamne oglase. Človek se nehote vpraša, komu je s tem pomagano, kaj je s tem preprečeno? Da se žene ne bodo več posluževale nedovoljene (nestrokovnjaške) poti za odpravo plodu? Vloga sama pravi, da so žene, ki se »pregreše« z uživanjem teh preparatov, iz neimovitih krogov, ter da so k temu dejanju prisilile obupne živi jenske razmere. Gotovo je za vsako ženo odprava plodu nekaj hudega, ker je to nenaravno ter se proti temu protivi celotna telesna in duševna struktura žene. Vsaka žena ve, da riskira s tem korakom svoje zdravlje ali celo svoje življenje, seveda predvsem v primeru, da odpravi sama ali potom nestrokovnjakov. Toda prav za revne žene je hujši nego strah pred smetjo strah pred bodočnostjo, strašno zavest, da ji je nemogoče preživeti še enega otroka, za katerega ni pod njeno streho ne hrane, ne prostora; zavest, da bo izgubila službo med porodniškim dopustom ter ž njo zadnji košček kruha za morda že številno družino. In še mnogo drugih brezupnih izgledov bi lahko našteli. Zato pa žene kljub

126

ЖЕНСКИ ПОКРЕТ

СЕПТЕМБАР, 1932