Ženski pokret

ženo, za to imamo predobre izkušnje. Danes večina mož zasluži tako malo, da niti sebe ne more pošteno preživeti in se ženi zato, da bi mu žena s svojim delom in zaslužkom pomagala. Ako pa zasluži toliko, da bi lahko sam s svojim zaslužkom vzdrževal rodbino, kje imamo zakone, ki bi ga k temu prisilili? Ako mož hoče, lahko zapravi celo svojo plačo, a ženo še pretepe, ako mu to očita«. Za uslužbenke poštne-telegrafske stroke je govorila gospa Horvatova. Ona je najprej v splošnem govorila o slabih posledicah nepravične redukcije, ki se pripravlja, pa je potem posebno govorila o poštno-telegrafskih uslužbenkah tole: »V poštno-telegrafski stroki so panoge, ki jih vrše izključno samo ženske. Zaposlitev moških v telefonskih centralah si sploh ni mogoče predstavljati. Danes je poverjena blagajniška služba v naši stroki skoraj izključno ženam, ker so merodajni faktorji prišli do prepričanja, da smo vestne in zanesljive. V poštno-telegrafski stroki ni potrebna nikakšna redukcija, ker ni niti enega moškega, ki je dovršil poštno-telegrafsko šolo, ki bi bil nezaposlen. Uredba, ki jo je sprejela Narodna skupščina za poštno-telegrafsko službo, določa sledeče razmerje med moškimi in ženskimi uslužbenci: z nižjo šolsko* izobrazbo 30% žen, s srednjo izobrazbo 25% žen in z višjo 10%. Ta razdelitev je skoz in skoz nepravična, ker se doslej ni pokazalo, da žene manje vestno opravljajo službo kakor jo opravljajo moški«. Govornica potem dokazuje, kako malo žen je zaposlenih v železniški službi, in na področju ljubljanske direkcije je zaposlenih samo 2% žen. Poudarja še to, da so bile v obeh strokah reducirane že 1. 1927 vse poročene uslužbenke, ki niso imele pravice do penzije. Opozarja na § 5, točka f pravilnika iz 1931 1. za prometno osobje železnic, ki pravi: »Ženski uslužbenci mogu se primati u službu državnih saobračajnih ustanova kao telefonistkinje i telegrafistkinje u centrali, kao blagajnice bileta i kao daktilografinje«. S to določbo je omejen sprejem ženskih uslužbenk in se sprejemajo samo one z nižjo srednješolsko izobrazbo. V ljubljanski železniški direkciji je zato nameščena inženirka kemije kot dnevničarka z minimalno plačo.*

V imenu učiteljic je govorila gospa Vodetova Angela. Ona je rekla: »Da bo učiteljska stroka pri redukcijah najbolj prizadeta, napoveduje že dejstvo demontiranja učiteljskih šol za žensko mladino. Tisti, ki smatrajo to za potrebno, ne pomislijo na dalekosežne posledice tega koraka: ženi zapirajo vrata do tistega poklica, ki najbolj odgovarja njenem bistvu. To ne pomenja samo redukcijo in celibat, to pomenja, da hočejo pognati ženo nazaj na pot njene srednjeveške Golgote. Mnogim reakcionarjem je brezposelnost dobrodošla pretveza, da morejo dati duška odklonilnemu stališču napram našem stremljenju po enakopravnosti. Po njihovih trditvah je žena v poklicu zakrivila dvojno zlo: krizo družine in brezposelnost«. Govornica potem dokazuje, kako so te trditve absurdne in končuje svoj govor s sledečimi besedami: »Na zborovanju poklicnih žen v Beogradu so ugotovili, da je v naši državi pol miljona za osnovno šolo godnih otrok, ki ne posečajo nobene šole. Ali ne bi bilo bolj umestno, da bi se brezposelnim učiteljicam dalo kruha z namestitvijo na šolah, ki bi jih morali ustanoviti za te otroke, ne pa z reduciranjem zaposlenih? Kajti redukcije v učiteljskih vrstah pomenijo štednjo na račun kulturnega nivoja naroda. Mislim, da govorim v imenu vseh žen v poklicu, da odklanjamo redukcijo tudi iz načelnega vidika: stremimo za dosego* politične in socijalne enakopravnosti, zato se bomo vedno borile za prvi pogoj te enakopravnosti, a to je pravica do dela, ki prinaša ženi gospodarsko neodvisnost, brez katere je vsaka enakopravnost iluzorna«. Potem je bila prečitana rezolucija, ki je bila soglasno sprejeta in lepo uspelo zborovanje zaključeno. *

* Opomba uredništva: tudi pri dragih direkcijah so takšni slučaji in v ministrstvu samem. »Zenski Pokret« v Beogradu je že lansko leto predal ministrstvu za promet memorandum, v katerem je zahteval, da se ta paragraf uredbe izpremeni tako, da bodo žene stalno nameščene tudi na takšnih mestih, za katera se zahteva akademska izobrazba. Ta predlog je že sprejet od ministrskega sveta in bo predložen parlamentu, da ga odobri višaj tako je obljubil gospod minister.

Žene Splita o redukciji žena iz državne službe

18 marta o. g. održala su mjesna ženska društva protestni sastanak povodom donošenja odredaba o redukciji žena iz državne službe. G-đa Gjadrov, kao delegat J. ž. s., iznijela je historijat borbe Jugoslovenskog ženskog saveza protiv ovih reakcionarnih mjera, koje prijete ženama i apelovala na splitske žene da se pridruže tom protestu. Dr. Arnautović-Mikačić održala je iscrpni aktuelni referat: »Zašto je žena ušla u privredni život«. Zatim je g-đa Brajša promotrila ovu mjeru s roditeljskog gledišta u svom referatu: »Budućnost naše ženske omladine«. Navela je kakve bi sve moralne i materijalne posledice donijelo ženskoj mladeži ovo otimanje zarade postignute vlastitim osposobljenjem i radom. Istakla je kako će za ženu biti sad mnogo važniji rad u privat-

MART 1934

ŽENSKI POKRET