JUS standardizacija
ljiva sredstva in domača elektroindustrija omogočila elek-
“iri Kacijo rj majširši osmovi. Jasno pa je, da se standardi ne delajo samo za danes in jutri, marveč za daljšo dobo, V kateri naj bodo standardi majvežnejši Oporni steber za MSo Tlašo dejavnosi na področju elekirifikacije.
Razpredelnica H
Un 9 |
Ujy/3 U IU S || UŽ 9 a “Un =i 5,77 i | __ HO) 100 _90.09 555 | 6016 1995 19,8. | 68,50 TKO = 12100 9,9
ina areni auuu
V smislu zgoraj navedenih razmolr:vamj je izdelsna razpredelnica III, ki je izpomijena z mapestostimi 20 im 60 kV. Zadnji stolpec te razprede!nice zgovorno prikazuje homogenostij in Sskladnost z mvodoma postavljenimi mnače'i.
Razpredeln ca III
UXYV38
5,11 10 100 11,5: 20 34,6 400 4 20,02 [5,5] 60.6 1220 8,06
34,6 60 104 8600 2,95 683,50 110 — | 12100 | 8,97
Ustrezni faktorji so dejansko med 3 in 4 kar Omogoča racionalno dizkoriščanje vseh wtamdardizinenih mapetosti. 2. Uporabljivost transformaforjev
Drugo mačelo, ki nas mora vodit: ob določitvi standardnih napetosti, se tiče uporabljivosti transformator jev. Naša elektrifikacijska operativa je bila že ves čas po OSVOboditvi primorana uporabljati ene in isfe transformator je
v omrežjih različnih napetosti. Znani so številni primeri, ·
kjer se je operativa mogla le ma ta mačin rešij iz sicer brezupne situacije, Naj omenimo samo primer iramsforma'orjev 35/10 kV, ki so morali biti in so še dames prov:ZoTno priključeni na omrežje 90 kV tako, da je bilo primano navitje preklopljeno z zvezde ma irikot (HE Sav ca, HE Moste, HE Dravogn=d, HE Plužna itd.). S preklopom Rade Končarjevih itransformatorjev od 35 na 920 kV je bila omogočena rešitev energetsko brezupne situacije ljubljanskega konzumnega področja (TP Mirje, TP Tomačevo in TP Gorenjski kolodvor).
V lej zvezi moramo še omeniti, da je pred časom nastal problem provizoričnega mapaljanja 20 'ilovolinega omrežja Dolenjske dz 35 kV vozlišča v Laškem. Ker ni bilo primernega ransformaforja ma razpolago, je bj začasno Hporabljen {ransformator za 60/% kV iz TP Črmuče, ki je bil primamo prevezan od zvezde ma lrikot, Ta rešitev je imela tedaj izredni pomen in je bila omogočena amo Zaradj iega, ker so najvažnejše napetosti omrežja V razmerju 1 : /5. Nedvomno Je bio Več takih primerov
ludi v drugih republikah, vender nam mwistrezne podrob-"
nosti THSO zame.
Iz tega kratkega prikaza se jasno vidi. kakčem Og"o0men pomen ima za naše elektriško gospodarstvo okolnost, da so napetosti v razmerju 1 : //3! oziroma V3 : 1. Često pr.haja v poštev ludi preklop napetosti & paralelno vezavo tuljav, kar bi prišle v poštev ob prehodu od 20 na 10 kV. Tudi to se je že večkrak praktično izkusilo pri transformatorjih UNRRA, ki 66 preklop!ijeni od 99 na 11 kV in narobe, 7
Obe, za našo elektrifikacijo važni načeli sila upošteVanj V mnapetosini vrsti, ki je navedema v razpredelnici III.
269 Hkrati ugofavljamo, da je razmerje usireznih kvadratov
napetosti med 3 in 4, torej v območju, ki ga s podvojitvijo daljnovodov ne moremo Vič doseči.
3. Izpopolnjeni napetosini standard
Razume se, da moramo pri standardizaciji napetosti po možnosti upoštevati budi medmarodme predpise, čČeprav: še niso oliciamo sprejeli Po vsem videzu pa glede doslej prediskutirane vrste mazivnih napetosti ne smemo pričakovati bistvenih sprememb. Saj tudi potek dosedanje diskusije to polrjuje.
Po drugi strani pa smo mgofovili, da veljajo ti predDisi le kot priporočilo m. vse kaže, da ob določevanju naše standardne vrsle ne moremo in ne smemo zanemariti maših lokalnih potreb. O teh pa hočemo sedaj še na kratko spregovor:fi in sicer ma podlagi napeltosine Vrsfe DO Tazpredemici JI, ki vsebuje najvažnejše napetosti, določene za splošno elektrifikacijo. -
V- primeri z napelostmi, sprejetimi na konferenci V Zagrebu 1947. leta sla ma novo viključenij napetosii 20 in 60 kV. Krilični opazovalec bo gotovo pripomnil, da smo ti dve napetosti dodali zato, ker so Že v uporabi v omrežjih LR Slovenije. Resda so v uporabi še iz prvih časov predvojne elekirifikacije bivša Dravske banovine, vendar pa ugotavljamo to šele mu:fem mestu, ko smo predhodno na podlagi popomnoma drugih vidikov ugotovili njuno nipravičenost. Kljub temu pa smatramo za potrebno diskulirati o tem vprašanju še s {re{jega vidika.
Napetost 60 kV je bila izločena iz naših elektrifikaci j-
_ skih načriov že kmalu po Oosvoboditvi, čeprav je bila še
plansko izvršena podvojitev proge Črnuče-Podlog, kar je pa diktirala liedanja elekiroenergetska wituaci ja. Novih daljnovodov za 60 kV nismo imali v načrtu, ker smo pač želeli število napelosti reducirati na minimum. Teorefsko pa je ta napetost, kakor smo videli iz predhodnega šludija, absoluino upravičena in ima Svoje točno določeno mesto. v napetosini lestvici, kjer bi sicer ostala praznina. »Inštitut Za električko gospodarstvo« v Ljubljani meni, da bi kazalo, (kljub temu, da smo za sedaj to napetost izločili iz naše praktične elektrifikacije za javne pofrebe), napetost 60 kV vključti v naš standard Rapcto.M-
Tako kot nismo mogli leta 1947. predvideti vseh Dpotreb naše elektrifikacije, tako udi danes še me moremo imeti popomoma jasme Slike o razvoju našega elektriškega gospodarsiva v daljni bodočnosti. Verjelmo pa je, da se bo slej ali prej pokazalo, da bo potrebno v določemih primerih wiporabljati napetost 60 kV, zato naj ima Oma. sVoje meslo v vrsti standardnih napetosti. Sicer pa lahko navedemo konkreten primer, ikjer bi ta napetost že danes
prišla v poštev in budi v rabo, če bi bila predvidena, kot
normalna mapetost. Ta, primer je elektrifikacija naših železnic. Zmano je, da se že več let vršijo komnference, seSbavljajo predračuni in izdelujejo projekti, kako bi najbolj ekonom čno. elektrificinali naše železnice. Prepričani smo, da bi odpadla marsikatera konferenca im mnogo trudaipolnega študija, če bi Železnice imele za svoje potrebe ma Trazpolago ftrofazni tok 60 kV. Izločiti moramo seveda listo delo, ki je bilo potrebno za študij međ variantama za enosmerni tok in izmenični tok 16 ?/s Hz. ·
Nesporno se je pokazalo, da je elektrifikacija železnic s priključkom usmernikov na 110 kV predraga. Prepr:čani smo tudi, da bi imeli elektrifikatorji naših železnic precej- šne težave ob mapajanju usmern'ških postaj s 35 kV. VerJetno bođo ustrezni dljnovodi morali imeti doka j obilne prereze in mpoleg tega rešitev še daleč ne bo idealna, Prav gotovo je, da bi v tem primeru najbolj wstrezala napetost 60 kV, kar bi omogoćio preprosto povezavo movih Žželezniških daljnovodov z obstoječim omrežjem Slov. Primorja liin hkrati smoirno uporabo obstoječega GO-kilovoltnega omrežja, ki bi ga — če je Že enkrat tako odločeno izključili z omrežij javne elektrifikacije. ____Končno je polrebno še spregovoriti par besed o napetosti 20 kV. Tudi za to napelost velja pripomba, ki smo jo uvodoma omenili v d'skusiji glede me=petosti GO. kV: Napetost 20 kV je upravičena, da pride v lesivico standar+ dnih napetosti i s teoreiskega, is praki čnega stališča. Vrzel, ki je v r«zpredeln' ci II med 10 in 35. kV očitna (razmerje moči 12,51) je lako izpolnjena. Drugo vprašamje