JUS standardizacija

Da Se hiče našega stališča, ki ga bomo zavzeli do te napetosti glede na mijemo upondbljivost za mašo javno elektriTikacijo. |

Elektr fikacijska operativa LR Slovemije ima i, mapetostjo 20 kV dolgoletne izkušmje, tako glede obratovamija, kakor tudi glede graditve ustrezmih mapnav. Priedivisem moTamo Opozorili ma fo, da je mapjetost 20 kV miočamn lim niispešen konkuremt napetosti 10 kV in wsicer predvsem ma Dpodročju elektrifikac je „podeželja. Zmano je, da je lekirilikacija podeželja ežak problem, v 'katerem mastopala dva nasprolujoča wi faktorja: invesiicijski stroški im komnzim. Pri podeželski .ehektrilikaciji so komzumemnti večinoma razbreseni po šRokem, področju, znatne'išega konzuma pa ni. Razmeroma velike razdalje zahtevajo po emi wstrami Čim višjo napetost, da bo uporabna napetost ostala vsaj v nekih zmosnih mejah, razmeroma skromma potrošnja pa ne dovoljuje večjih inviesiicij. 3:

V taki situaciji se nam slljuje vprašanje, kako elektrificirati podeželje, kjer so raztreseni manjši konzumeniti, alj z 10, ali s 35, ali morda s kakšno. vmesno napetostjop Znano je, da napetost 10 kV v takem pr meru običajno ne zadošča (značilem je pr mer 10 kV omrežja v Slov. Primorju). Napetost 35 kV pa zahteva že znatno večje in-

___veslicije. Prviš me prebijemo več s sloječmi izolatori, zato je 35 kV daljnovod že za okroglih 30% dražji. Neprimerno dražje pa Dpoštamejo transformatorske postaje, O tem je Vsaka liskusija odveč, Kako pa stoji stvar z 20. kV? |

Mozm&7,

} Yronz:/.

room 7/ržo/o. a/uia gora

we Pr

o 2o

SI. 1 Sorazmerne cene materiaia in daljnovodov za 10, 20 in 30 kV

Prednosti napetosti 20 kV, kar se tiče prenosne Zmogljivosti, so povsem otme, Ob stalmi prenosni muoči raste premos{lj va razdalja tudi s kvadratom mapetlosti im ob dvojni mapetosti lahko prenašamo dvojno moč ma dvojno. razdaljo. To se sp:ošno znane stvari, hoteli smo,samo. opozorili na kvantitativno vrednost uponabe Višje mapetosti.

Kaj pa investic.jski stroški? Zaradi boljšega pregleda smo ma sliki 1. prikazali diagram sorazmernih cen VisOkOonapelostinega muateriala za 10, 90 in 30 kV. Cene so posrete iz predvojn.h katalogov firm Elin in Siemens in ker gre samo za relativne vrednoshi, jih lahko vzamemo za

Poor rzo/o7ory/

___TANDARDIZAČIJA osnovo naši diskusiji. Na sliki 1 je jasno vidno razmeroma; blago naraščamje cen maleriala od 10 my 20 kV mi hitrejši porast od 20 ma 30 kV. Iz tega lahko sklepamo, đa. bo transformatorska postaja za 20 kV zahtevala ca 50%. večjo uinvestlicijo kot tista za 10 kV. V primeri s prednostmi, ki jih dosežemo v električnem pogledu, je povi-

šanje mvesticij za 20 kV postaje prav za prav muajen-

kostno in dejamsko predstavlja ogromen prihranek. Še očitneje ma prihaja prihranek do izraza pri gradmji

_daljnovodov. Znano je, da za 20 kilovoline vode še ne po-

'trebujemo dragih visečih "zolatorjev. Razen ega monamo opozoriti ma io, da upognjene podpornice tudi za 10 kV me pridejo VV ipoštev ·(vsaj me vse tri), ker vodmnikov me smemo postavljati enega mad drugim. Tako pridemo do presemetljivega rezultata (ki je nitemejjen z mnajnoViejširi podatki Glavne direkcije za elektrogospodarsivo LRS), da stane 20 kilovoltni daljnovod po kilometru za :sti prerez

· vodnikov samo 4%. več kot 10. kilovoltni.

- Če še upoštevamo dejstvo, da Imvesticijski stroški za

_ omrežje daleč makdkriljujejo stroške grad.tve Transiorma-

torskih postaj, potem lahko trdimo, da bomo 20 kilovoltno omrežje zgradili za cemo, ki bo morda 10% višja od liste Za 10 kV. Pa četudi bi zmašal ta odstotek 20%, prednosti elektr fikacije podeželja z 20 kV wso tako očitne, da je vsaka daljnja diskusija odveč. Razume se, da bi potrebovali mapetost 10 kV še vedmnmo za, Vvečje generatorje im za mestna kabelska omrežja, kjer je iporaba napetosti 10 kV priporočljiva zarađi cen podzemnih kablov im lud: iz obratno — behničnih mazlogov.

Konižno pa me smemo prezreti še dejstva, da imamo V Slovenijji v obratu že mad 800 km 20-k:Jovoltnega omrežja, katerega vsekakor ne bi kazalo pregrajevati ma 35 kV, mili mu jemati zmogljivosti s tem, da bi se napetost zrižala na 10 kV. Nasprotno, potrebne bodo celo razširibve Z isto mapetlostjo, katerim se me bomo.mogli izogmii. PO vsem vidđezu je iz 'stepa razloga ta mapetost pri.la tudi V avstrijski, predlog standardnih mapetosti kot povsem regulanna mapetost.

4. Primerjava s predlogom IEC

Ob koncu naše diskus'je, moramo. še ugotovihi, da. je večina od mas predloženih normalih napetosti identična Z napetostmi, ik: so prevzelte w predlog mednarodnih predpisov. Edino Iz:jemo tvori napetost 35 kV, ki pa izvira iz naših lokalnih potreb in katero moremo smalrali kot mekako nadomesktilo· za dve TEC —R Xmapetosti, 30 in 45 kV. Primerjava med inašo in IEC-vrsto ·je izvršena v mnazpredelnici IV, kjer je vsaka mapetost tudi: karakterizirana glede na njene specifične naloge. :

Razređelnica IV

Napetost | Izpopolnjeni

po IRC predlog kV standarda kY 8 8 Za generatorje in iudustrijo

Za generatorje, industrijo

6 ZG in rudnike

a ————-

Za yvečje generatorje, industri-

10 10 jo in mestna kabelska omrežja Za podeželsko razdelilno 0 O omrežje 30 985 Za napajalno omrežje srednje 45 napetosti 6 60 Za posebne namene (n.pr. elek|, trifikacija Železnic) 110 110 Za napajalno omrežje visoke

napetosti