Rad ustavnog odbora Ustavotvorne skupštine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca : II. Debata u pojedinostima o Nacrtu Ustava

94

Štenografske beleške

Poslanec Anton Sušnik: Gospodje,Čuditi se morami da preide vladni načrt preko tako važnega vprašanja kakor je šolsko vprašanje, samo s par besedami. Naš vladni načrt obravnava kar v enom svom članu,,ni obsega cela dva stavka, važno šolsko' vprašanje. Ustave drugih držav imajo o šoli cela poglavja. Ne morem si misliti ustave, ki bi bila dobru, ne da bi začrtala vsaj principe in glavne smernice, po kateri se ima vršiti izobrazba in vzgoja v naši novi državi. Tolikokrat se naglašava, gospodje, da z ustavo gradimo temelj državi. Jaz se bojim, močno bojim, da bo naša državna zgradba stala na Slabom temelju, ako ne bomb vzidali trdnega vogelnega kamenja, ako ne bomo dobro uredili šolskega vprašanja in zarisali vsaj glavnih linij izobrazbe in vzgoje, ki jo zahteva nova doba, v kateri živimo. Naša mladina mora biti vzgojena za dobre državljane. Mi ji moramo' vcepiti v srce državno misel in velike nove ideje, ideje socializma. Naš novi rod mora biti samozavesten in narodno por nosen, drugače nego je sadanji rod. Umska izobrazba mora biti večja in se mora razvijati v drugi smeri nego do sedaj. Naša nlova generacija mora imeti moreno voljo in veliko moralno jakost, pred vani pa se mora zavedati, da je človek družabno 'bitje, da ima do družbe pravico in dolžnosti, da je vsakdo dolžan produktivno, za družbo korisno delati. Prvo dolžnost do , izobrazbe otrok imajo gotovo starši, ker so dali otrlokom življenje. Oni morajo skrbeti za to, da dobijo otroci vse, kar potrebujejo za telesno in duševno življenje. Otroci imejo od staršev to zahtevati. Starši imajo pa tudi pravico vzgoja, v kolikor to izvira iz njih dolžnosti, da vzgojijo otroke za dosego smotra, ki ga imajo na zemlji. Ta smoter je dvojen: Prvi in glavni je cilj posmrtnega življenja, drugi smoter pa je, da živi človek življenje vredno človeka, a postane koristan član človeške družbe. Za posmrtno življenje je treba versko-pravnega pouka. Brez dvoma je v to poklicana v prvi vrati cerkev, ki je dobila že od svojega l ustanovitelja naloge: »Podjite in učite vse narode!« Starši, ki to uvidijo, morajo ali prepustiti cerkvi, da viodi verskopravno vzglojo njih otrok, ali pa morajo skrbeti, da ne vrši vzgojia po cerkvenih naukih in navodilih. Človek mora biti tudi koristan član družbe. Tudi za ta cilj so dolžni vzgojiti svoje otroke v prvem redu starši. Če tega ne mloreju samo, je dolžna država, da poseže vmez. Kajti država mora skrbeti za blaginjo vsakega posameznika, pa tudi za javni, blagor, za. blagor cele družbe. In ako država uvidi, da je v gotovi dobi neophodno potrebno, da ima vsakdo gotovo stopnjo izobrazbe, potem ima država tudi pravico in dolžnost, da uvede obvezni pouk. Kaj naj se danes vse poučuje v šoli? Razmere so' danes povsem drugačne kakor pred vojsko. Danes je nujno potrebno, da znata kmet in delavec

brati, pisati in računati. Danes se mora tudi kmet boriti proti birokratizmu in kapitalizmu, osnovati mora organizacije zadružništva in samo pomoči in znati soditi jih. Da je pa za to zmožen, mora znati mnogo več, nego je bilo, kmetu treba znati poprej,. Prav tako mora biti delavec, če hoče uspeti v boju proti kapitalu, sposoben, da snuje organizacije, da v teh organizacijah brani svoje pravice. Znanje pa tudi vzbuja v človeku samozavest in ponos. Isto tako potrebuje danes vse večje izobrazbe trgovec in obrtnik. Vsakemu državljanu je pa danes potrebna tudi politična izobrazba, da more ves narod takorekoč sodelovati pri zakonodaji in upravi. Resnično je, da vsak narod ima takio upravo, kakoršno sam hoče. Ce stoji narod na dovolj vi§oki stopinji izobrazbe, po tom najde sredstva, dia zruši uprave, ki bi zanj ne bile dobre. Pouk se ima na vsak način ravnati po kulturnih, socialnih in gospodarskih razmerah. Jaz mislim: mesto, da se danes uvaja v šole poseben zistem sokolske vzgoje, mesto da se na ta način otroci že v zgodnji mladosti navajajo na sovraštvo in prepir bi bila mnogo bolj potrebno in pametno, da bi se otroci učili že v ljudski šoli, kaj to pomeni: delo. Treba bi bilo predavati otrokom že v ljudskih šolah o dolžnosti vsakega človeka do dela, o tom, da človek šele takrat postane koristen član družbe, ako dela, da gre samo delu čast in spoštovanje. Poleg tega bi se v šoli moral uvesti pouk o higieni, o narodnem gospodarstvu, o zadružništvu itd. Kratko: pouk bi se moral ozirati tudi na vsa važna sociolna in gospodarska vprašanja, ker živimo v dobi, ko socialna ideja preobraža ves svet. V vladnem načrtu pogrešam tudi določbe, da znanost ih umetnost uživa posebno zaštito in podporo države. Človek bi mislil, da je to samo po sebi umevno. Vendar pia je žalostno dejstvo, da ministarstvo prosvete le prerado pozabi na to. Lahko bi vam naštel več slučajev, pa bi me vodilo predaleč. Rekel sem, da je smoter države, skrb za splošno blaginjo. Ako država uvidi, da je v danih razmerah neophodno potrebno, da ima vsak državljan gotovo izobrazbo, ima država dolžnost in pravico, da porabi vsa sredstva, ki vadijo do splošnega blagostanja, da uvede med drugim tudi obvezen pouk. Vendar pa s tem ni rečeno, da bi morali vsi starši pošiljati svoje otroke samlo v državne šole. V vseh državah imajo starši pravico, da lahko dajo izobražati svoje otroke tudi doma, ali pa v privatnih šolah. Vendar pa je ob današnji draginji težko misliti, da bi se roditelji v veliki meri posluževali te pravice. Zato mora država ustanavljavati take šole, ki odgovarjajo zahtevom in svetovnemu naziranju starišev. Če so državne šole take, da nasprotujejo prepričanju krščanskih starišev, moraju državljani imeti pravico, da si sami ustanavljajo šole.