Nova Evropa

NOVA SE PB V.

Ležala dolgo pusta Je in gluha,

s plevelom in osatom le poPrita, feptala so jo kola in hopita

in še sinovom ni več dala Pruha.

Zdaj zopet plagš jo reže — uv njena suha nedrija od fujih ust izpita,

za naša sfebla in za naša žita polagamo hali hrvi in duha.

Ti, bi si zbrisal zdaj fujcev imena s poljđ in 8ozdov, fravnihov in hiš in vrnmil use nam, Par je bila last

обећоо пазћ — čuvaj la зетбпа зејапа v zemljo našo in daj rast drevesom živim, Ејет је rastel Priž. ALOJZ GRADNIK

BESEMDA (O: BESEJI

(Glose iz povesti Slovensba legenda).

Ali sem res samo glupi laudafor temporis peracti, star in bolan iz prošlosti svoje in suojih Федор, 12 čudi, zemlje in pesmi, hi nič o junaštvu ne ve, in je večno ena, slovensPa: obup in solza, svetobolje in fožba, Schopenhauer in elegija? Ali pa morda ni res, da so bila ftemna desellefja, vremena brez svobode, a vendar jasnejša od mojih zdanjih? Nisem glupi hvalilec prefeblosfi. Iz bolne vere suoješa časa verujem, da je bil čas, bo smo več imeli, Pahor imamo zdaj. Imeli smo beoesodo. Bila je resnica, verjeli

зто рапјо, ljubili smo v njej, upali, da bo meso postala in odrešila naš svet . *

Spočela se je v viharjih iz slovarja med »brotje« in »trinogi«. Panaceja je bila, smo verjeli. »KonšHfucija« ji je bilo ime, ime velelebu, hi smo mu ishali svojega izraza z »vladijo«, »sovlado« in Mafije Majarja »staro pravdo«. Isbali smo besede za zablad, hi mu bistva nismo vedeli v politični nezrelosti svoji; našli smo zafo besedo. »Ustava« je bila, a stara pravda naša ne. Meso ni bila in ni odrešila. Ni bila nifi leb, bomaj strupen obliž, bi je draži! v odporno besedo; v odporno dejanje ni znal. Odporna

beseda tistih naših dni је БИа Бегер: »Hudičeve franbobrodsbe šalobarđe!« . .