Nova Evropa

Pa so minili franbobrodci, minili huzarji in Bach, Beust in dobtorsbo ministerstvo. Za bosode smo bili bogafejši, za Dbesede ljubezni in besede srda. Ljubili smo »soholovce« in »častite rodoljube« in »dične domorodhinje«, ljubili »Desedo« v čilalnici ljubljansbi in »milih sestricah, drazih hčerhah mile matere Slovenije«. Ljubili smo hrasnorečje in pridevništvo in zanos, slavili Vodniba z lovorom deset let in čećz, slavili »očeta Slovenije« s srebrno majolibo, slavili Pneza »Tomanije«, frud »Phoroške šibe nemšbularjev«, pihro zgovornost »očela faborov« im velepesem Benjoaminovega psalma »Kdo je mar?« Kakhor smo ljubili, faho smo fudi sovražili. »Želodarje«, dušmane, muhije in beglerbege, Cimbre in Dežmana. Vojsba smo bili, a le v »besedi« in naš ščit in meč je bila debPlamovanha »Problete grablje« . ..

In vendar . . . desefletja lepša od mojih zdanjih, ho nimamo niti herojstva besede več .

=

Moji zdanji dnevi so огтазћ 12 Нанћ dni, ho je pomenila cenzura folibo, bolihkor »ftisharstvu bolj tesno navezafi forbo«, iz fistih dni, ho je besedila slednja slovensha vas in Rrasnoslovilo, Par je pisati znalo. Iz dni »besede« smo slabotna vojsha. »ProPlefe grablje« so še in še naš ščit in meč. Ščitf in meč velihih in molih

Največji mojih dni — blagoslovljeno ime Ofonovo! — pa је povedal, da je beseda meso postala in med nami prebivala. Kdaj je povedal, bje zajel iz slovarja? Ali spet med »brat« in »trinog«? Ali spet za panacejo in veleleh, za novo »ustavo«, hi niholi stara pravda ne bo?

УМе бе 1... «

Odbod je zaječalo, jePbnilo v bridbhi jebi, umrlo in ugasnilo Pahor v grobu?

ŽUVPRADO) ON NIV ON Si «

Izza meje je jebnilo, od Adrije, hi smo jo nehoč zvali Sinje тогје, 1та теје од робтајте, |; smo jo nehoč hrsfili z našo besedo Gorotan . . . '

Ра да зет зато glupi laudator femporis peracfi? Star in bolan iz dedov in čudi, zemlje in pesmi, hi je večno ena, dolgočasna: obup in solza, svetobolje in fožba, Schopenhauer in elegija? Ne, ne hvalim glupo starih časov. Ne hvalim otrošho-brbijavih Bleiueisovih »Novic«. A eno vem. V tistih deselletjih in istih »Novicah« je živela Slovenija, resnična, ena, usa. ЗЕтотпо о pesmi in dopisu in hvali. A živela je. Danes ne živi več. Danes živi samo še beseda »Slovenija«. In prazna je in puhla hot puhel

in prazen klas . IL PREGELJ.