Učitelj

p7(O JJ RU NIN LLUUULULLIEULUTrC{FC"TF_E

udejstvovanju, to se potem možnosti za vzgojitelia, da pridobi mladino; in posebno še tiste druge ure izven pouka, ki jih učitelj doživlja z učenci v razredu kot delovni in življenski zajednici in izven šole, nudijo dostikrat najlepšo priliko za vzgoio bodočih državlianov. Državni praznik in druge šolske slavnosti, kako silno to vpliva na razpoloženje mladine, kako bistvenega pomena so baš taka praznovanja za državo, ki hoče svoj naraščai zbirati ter ga bodriti in navduševati za delo, kako pomembno je vse to, tudi za državljansko vzgojo.

Nikakor pa ni dobro in ne pospešuje, če jo imamo vedno na ieziku. Vendar je vzgojiteli nikoli ne sme pustiti iz vida, zakai taktno negovana dopušča, da se državljanska zavest v mladi otroški duši 'krepko razvija, ne da bi ji državlianska vzgoja vezala ono svežnost in samostoinost lastne sodbe, če namreč vzgojiteli skrbno upošteva natke diferencialne in razvojne psihologije. Kajti vsaka šolska doba, vsaka šolska kategorija, vsako mesto in vsaka vas omogoča in zahteva kak drug dohod do državljanske učne snovi; pa tudi vsak učenec kaže drugačna stikališča med svojim jazom in med problemi državmega živlienja.

S tistim ponosom in s tisto samozavestio, ki bi morala nadvajati vsakega pravega poznavalca jugoslovenskega naroda, njegove lepe zemlje in niegove burne zgodovine, nai vzgojiteli pridobiva gojenca, da bo pripravljen, delati za domovino in za svojo državo z vsem svojim bivstvom, in državlianska vzgoia učiteljem in učencem ne bodi samo dolžnost, marveč srčna potreba in to zaradi našega 'narodnega edinstva in zaradi njih samih, ker se močne osebnosti razvijajo le v zajedničkem življeniu in ker le močne osebnosti tvorijo zdrav in močen narod. Državljanska vzgoja je pot do človeške izobrazbe sploh.

V našem vsakdanjem življenju je veselie, kritizirati državo, njene naprave in osebe, ki v državni službi delujejo, na žalost bolj razširjeno nego navdušenje za to, da bi vsak državljan sam prevzel odgovorne dolžnosti za državo. Vsak poedinec pa bi moral biti notranje prežet z mislijo, da bres konsolidirane države ne bi mogel biti to, kar je, in da more država le tedai priti do tiste veliave, ki imponira tudi zunaniemu svetu, če vsakdo živi in dela za državno skupnost! Ne bomo se motili, če trdimo in tudi trdno verujemo, da je tako delo najboljša setev za edinstvo in srečneišo bodočnost našega iugoslovenskega naroda in s tem za veličino in moč naše mlade države.

B. K METODIKI DRŽAVLJANSKEGA POUKA

I.

Državlianski pouk zavzema med predmeti narodne šole poseben položaj. Njiegova naloga ie obenem naloga šolskega pouka in šolske vzgoje, ker se vzgojna naloga državljanskega pouka krije z vzgoinim smoftrom narodne šole. S tem je jasno opredeljena naloga, ki io morata danes prav posebno vršiti državlianska vzgoja in držav'ljanski pouk.

V povojni dobi je postalo vprašanje vzgojne naloge narodne šole in šole sploh iz razlogov, o katerih tukai ni treba dalie razprav-