Učitelj

НЕ |

ljati, vedno boli pereče, tako da šola ne more več sama s svojimi dosedanjimi vzgojnimi sredstvi in s priložnostno uporabo posebnih mer zadoščati vse večijim vzgojnim zahtevam. Zato je nastala potreba, da se že v šolski dobi položijo trdni temelji dobre državljanske izobrazbe. Temu namenu pa tradicionalni državlianski pouk kot nekak privesek zgodovinskega pouka ne more več zadoščati. Iz teh razlogov sta se v povojni dobi državlianska vzgoja in državlianski pouk sprejela v nekaterih državah kakor na pr. v ČSR v novi učni načrt za narodne šole kot učni predmet. Dasi sta se takrat novemu predmetu celo na nižji stopnji dodelili dve posebni tedenski učni uri, vendar se njegovo snovno območje ni strogo opredelilo kot učni predmet, temvreč je bilo v tesnih odnosih do vsega ostalega pouka in šolskega živlienja. Že v tem prvem, za preizkušnjo namenjenem učnem načrtu se zahteva, naj se na nižji stopnji črpa učna snov za državlianski pouk iz stvarmmega pouka, na srednji stopnji iz domoznanstva, v višji narodni šoli pa naj sicer samostoino nastopa, vendar mora obsegati vzgojne elemente vseh drugih predmetov. Te osnovne misli lahko zasleduiemo tudi v najnovejših učnih načrtih za narodne šole v ČSR.

Iskušnia nas uči, da na nižji stopnji posebne ure za državljanski pouk niso potrebne, pač pa se na srednji stopnji in zlasti v višji narodni šoli ne morejo pogrešati, kajti šele na višjih stopnjah so učenci toliko zreli, da se z njimi lahko govori o globjih živlXjenskih problemih. To ustreza po našem mnenju stvarnim kakor tudi psihološkim potrebam. Izkušnja je tudi pokazala, da vobče ena tedenska ura V ta namen zadostuje.

Po smislu in namenu zahtevani in po izkustvu upravičeni šolskoorganizatorični položaj državljanskega pouka v narodni šoli je torei tale:

na nižji stopnji (1. in 2. šol. leto) je vzgojino učinkovit sestavni del зтуагпега роика,

na srednji stopnji (3. in 4. šol. leto) spada po urniku k domoznanstvu, у Višji narodni šoli |e sicer poseben predmet, obenem pa ga v pedagoškem oziru prekvaša vse šolsko življenje.

II.

Učni smoter državljanskega pouka |e oblikovanje značaja. To је splošno-nravstveni smoter tega pouka. Dopolnjiuje pa ga seveda dolea vrsta državliansko-praktičnih smotrov.

Na osnovi teh smotrov se določi snovno območje državljanskega pouka. To ie зпоупо območje šole sploh in sicer |e to v mođerhi šoli življenje z vsemi svojimi tajnami, s svojim delom, s svojim) veseljem in trplieniem, s svojimi višinami in globinami. Jasnost о načinu in obsegu snovnega območja daje jasnost, kakšna nai bo metoda, da bodo uspehi trajini. Če bliže premotrimo snovno območje državljanskega pouka, pridemo do naslednje razčlenitve: узакдапје čednosti in kreposti, zdravstvo, socialno čustvovanje in socialn" naprave, агхаујапзко znanje, narodno gospodarstvo, pripomočki za izobrazbo, gojitev nravstvenera značaja.