Ženski pokret

Ako sarajevske akademičarke misle, da je za seljanku i radnicu dovoljno, da je (u najboljem slučaju jedanput mjesečno) obiđu i održe patentično predavanje gospođe koje radi preobilja slobodnog vremena rade već u po šest do dvanaest najraznolikijih odbora onda demantiraju same sebe, potrebu svoje specializacije u nauci i dozvoljavaju sumnju u ozbiljnost njihovih namjera. Ad 2) Ž. p. protestira i protiv postojanja samog društva »Jugoslavenska domaćica« iako ono ima navodno već nekoliko pododbora u nekim zabačenim selima iz razloga: a) što je Sarajevo već preopterećeno društvima; b) što bi ova nova organizacija imala većinu svojih tačaka programa zajedničkih sa već postojećim ženskim društvima (iz toga je razloga sa punim pravom — odbila banovinska sekcija Jugoslavenskog ženskog saveza da se to novo društvo osnuje);

c) što je za rad na selu pokazao do sada najviše zdravog smisla Jugoslavenski soko, koji preko svojih Seoskih četa i Kola sokolica po smišljenom i određenom planu, a uz pomoć stručnjaka izvodi svoj privredni, prosvjetni i socijalni program. Njemu treba da se priključe sve jedinice spremne i pozvane za javni rad; d) što sarajevski Ž. p. smatra, da je krajnje vrijeme, da se prestane sa rasparčavanjem i onako malog broja pozitivnih i spremnih energija, sa diletantizmom u radu žena a na korist skoncentrisanog, utvrđenog programskog rada, kojeg će izvoditi ličnosti sa odgovarajućom spremom. Sarajevski Ž. p. smatra ovakav rad U. o. ž. štetnom polipragmazijom, ali pošto je ova pojava od opšteg značenja, moli redakciju lista Ž. p., da po tom pitanju, a preko lista zamoli mišljenje i ostalih udruženja akademičarki i zainteresovanih ženskih društava. (Ovoj molbi se najradije odazivamo Uredništvo). Sarajevo.

Dr. Maša Živanović

Ben Lindsey o ženi

Ben Lindsey je bil dolgo let mladinski sodnik v Denvoru (Colorado, U. S. A.) in je na temelju svojih iskušenj napisal več del o današnji mladini in njenem težkem položaju. Žene nam bodo ustvarile novi seksualni nravstveni zakon, pokaterem se bodo morali ravnati v bodočnosti tudi moški. Kolika bo razlika med tem zakonom in našim starim tradicionelnem, tega ne vem. Ali sem prepričan, da bo zdravejši in boljši kakor je dosedanji, ker bo ta zakon taksen, da bo na njegovem temelju zakon (brak) učinkovitejši in uspešnejši kakor je pa sedaj. * Mnogo prostitutk je izgubljenih, ali ne zaradi tega, ker bi bile neozdravljive, ampak zato, ker morajo izgubiti samospoštovanje. Družba jih je oklicala za »izgubljene«, in ta sodba učinkuje sugestivno, hipnotično in postane na koncu poražujoča sila, kateri se ne morejo upirati. Mladi ljudje in zreli moški, ki so omogučevali in omogučujejo obstoj distriktov prostitutk, postanejo in ostanejo dobri in ugledni državljani, soprogi, očetje. A dekletom teh okrajev to prepovedujemo. In zato čeprav je danes več seksualnih prestopkov med mladimi dekleti, razdira novi čas mnogo manj za ženo kakor pa je razdiral čas »rdečih luči (»rdeče luči« so bile znak bordelov v Ameriki) s svojo otrpenelo, mrzlo konvencionalnostjo, krutimi kaznimi in hinav-

skim načelom dvojne morale. Nikakor nečem s tem reči, da ne potrebuje novo stanje (t. j. prepoved bordelov) izboljšanja. Branim le dejstvo, da je v novem stanju več prave morale kakor je je bilo o starem in da kljub starobabskim žalostinkam nismo šli nazaj. * * * Reznično žive ljudje, ki mislijo, da je ženska volivna pravica nekaj kar je proti volji božji. Reznično živje ljudje, ki so nasprotniki narkoze v težki uri poroda, ker je bila namera božja, da morajo žene »v mukah roditi otroke«. Reznično žive ljudje, ki z najboljšim namenom zahtevajo, da oblast prepove z zakonom učenje teorije o razvoju. Ljudje takšne vrste so preprečili pred leti zakon o kontroli rojstev. Še vedno obremenjujejo nezakonskega otroka z nevidnim sramotnim znamenjem, čeprav niso mogli nikdar razložiti, zakaj bi moral biti nezakonski otrok drugačen kakor je zakonski. Prej ko slej proglašamo nezakonske matere za zavrženke, čeprav je nemogoče uvideti, zakaj bi bilo materinstvo neporočenih žen nekaj drugačnego kakor materinstvo poročenih, posebno z ozirom na prava otroka. Oprijemljeno se še vedno čvrsto mnoštva ostankov nekdanjih časov, čeprav dostikrat odgovarjajo inteligenci bušmana. Nobena družba ne more s takimi lažmi živeti dolgo in hkratu imeti stroje in prirodne vede. Ako pa to stori, jo bodo zdrobili stroji in prirod-

130

ŽENSKI POKRET

DECMBAR 1934