Učitelj
Из школског рада 283
ski zmnožek marveć tudi za končni zmnožek, Po mojem prepričanju razumeio to tud} slabo nadarjeni učenici, ter vsak čas prav lahko izvržujejo množitve desetinskih števil. j
Ako to mehan:čno pravilo primerno porabimo pri d vid rranju z desetinskim številom, пајдето па зједесет Хе хаогај пауедепет vzgledu dividirania to le:
• e
e
43624 К :63,4 = •
Тикај ротебијето 4 теза дејокеда дејепса, тогеј 4362 desetin, in dobili bi količniku tudi desetine, ako bi bil deliteli celo Šfevilo. Ker pa ima ta vrednost vrednost „desetin“, :torei eno desetinsko mesto, sledi iz tega desefkraten količnik. to so edinice, ki stoje та епо тезјо ргобћ Јем, Тогеј орагато паргат 'množenju pri dividiranju prav naspastje, in sicer decela тећатспо ·— 'од%еvanje števila desetink deliteljevih od стеупа delskeda deljenca. Zato nam ie pri delitelju z eno desetinko (Grej prvi vzgled) s kljukico
označiti eno mesto delskega delienca, pri deliteliu z dvema ded : dr : ;
setinkama n. pr. 6472 ке :492 = .5 kljukico označiti dve mesti delskega deljenca, in pri delitelii s fremi desetinkami, na primer st јЕ ; : – -—— — EO S Мека 78634m : 53,46 da mehanično določimo mestno vrednoto količrikovo, oviroma prvo številko količnikovo. Da bodo ućenci natančno znali doloćiti mestno = E ; а У НЕ Hod vrednoto, še končno sledeči vzgled: 63785 кт:265 =.
Tukai nam je treba za prvi delski delienec 3 pod obočno čzto zaznamovanih mest. Od teh od štev bi dve mesti odgovarjajoči dvema desetinkama deliteljevema dobimo kol najbližnjo vrednoto desefice (6), ki tudi odgovaria prvemu veljavnemu mestu količnikovemu.
Iz. podonih 4 vzgledov jasno spozmim9, da se ta mehanićnu določitev mestne vrednote, oziroma prve Šštevilke količnikove po odštevanju števila desetinskih mest deliteljevih od mest delskega deljenca, bistveno poda iz spekulativne motode. In prav ta lahko umljiva metoda ne usposobi samo slabih učencev, da zanesliivo računajo, marveč tudi pouči nadarjene, da ie v praksi enoviteje postopati; kajfi nobenemu praktičnemu računarju ne bo prišlo na misel, pri vsakem dividiranju premišljati nadrobni in obširni sklep.
fri mesta delskega deljenca i-t. d.