Učitelj

25

Zakonita ureditev učiteljske izobrazbe 615

ponovnim “ glavnih točkah. Povedal зет, да je slovensko učiteljstvo, organizirano v UJU, že dvakrat imelo priliko, da ie javno povdarilo svojo naćelno zahtevo, naj šolski zakoni ne bodo taki,

·da obravnavajo le posamič vrste šolstva, nego nai bo za vse šol-

stvo le en zakon; zakaj vedno je izhajalo iz načela, da ie kot vzgojna naprava — kar v prvi vrsti je! — vse šolstvo nekaj enotnega, idejno nedeljivega; diferenciraio da ga le razne naučne, tt.i.

- intelektualne svrhe, ki jih ta ali ona šola zasleduje. V tej svoji

zahtevi slovensko učiftelistvo tudi pri nas ni osamljeno; med drugimi je v istem smislu po vzozojni šolski ureditvi dvignil svoi upoštevanja vredni glas tudi dr. J. Turić med Hrvati.!1 Kakor pa bomo čuli še spodaj, so vsi fi glasovi dosdaj ostali brezuspešni; zakaj v merodajne kroge še vedno ni podprlo ono elementarno — bi skoro rekel — spoznanje o namenu vsega šolstva, ki je v prvi vrsti vzgoja:; da mora tedaj šola, bodisi nižja, srednia ali višja, predvsem vzgojafi moralno, nacionalno, socialno in telesno; da ie tedai smoter vse šolske vzgoje isti, raznovrstni da so le smotri intelektualne izobrazbe. Tako spoznanje pa naravnost sili k temu, da radi prvenstvene vzgojne šolske naloge uredimo Vse šolstvo z enim zakonom, z zakonom okvirnim, ki določa le čvrste in neizbegljive smernice, po katerih naj se šolstvo ureja.

V omenjenem spisu sem postavil primero, da se mi z izdelovanjem posebnih zakonskih načrtov za osnovne, meščanke, srednje, učiteliske in druge šole, broz vsakega ozira pri načrtu za to šolo na ono šolo zdi; da gradimo celotno stavbo, ki se ji pravi šola, ne da bi se poprej zložili o tem, kakšna bodi ta stavba. In kakor da bi v tej stavbi, še preden vemo, kakšna bo v celoti, že urejali vsak svoj kotiček, češ, da bo le meni toplo, kako bo tebi, me ne briga. Zato moramo vzlic dobri volji, s katero se na merodajnih mestih razpravlia o tem ali onem šolskem zakonskem načrtu, dvomifi, ali dobimo iz vseh feh zakonov stavbo, ki bi imela lice, kakršno imeti mora, ako hoče po pravici nositi ime „Narodna šola“, +. ]. боја ха уез пагод, šola za izobrazbo vseh prilik v narodu. Videti je marveč, da si na ta način Ssezida svojo kajbico osnovna, meščanska itd šola, a ko zložimo vse te kajbice, bogve, ali ne bodo vrata te ali one napoti oknom te ali one? Stavbenega lica poslopje gotovo ne bo imelo fako impozantneča kakor ga

+ Prim.: Dr. |. Tarić , Osnova za preobražavanje naroda školom*.