Učitelj

616 Учитељ

lahko ima, ako napravimo najprej načrt za stavbo, to pa v njenih:

notranjostih razdelimo po njenih namenih.

Ker se vsled razmerja, da se brez obzira na drugo vrsto šolstva protežira zaradi posebnega zakona za vsako šolsko vrsto in zato radi nepoznanja pravega rasmerja med vsem šolstvom ја ali ona šolska vrsta, že danes na podlagi šolskih statistik lahko

prav drastično opazujemo posledico, da prevladuje na tej strani

intelektualni proletariat, na oni brezprimeren analfabeticem. Ako bi urejeval vse šolstvo enotni šolski zakon, bi se to razmerje pač izpremenilo, ker bi zakon v spoznavanju namena vsega šolsiva z urejevanjem šolstva to niveliral po potrebah naroda.

To spoznanje, pravim, žalibog ni prodrlo v naše merodajne činitelje; zato se godi, da s tem, ko se pričkamo za podrobnosti v ureditvi posameznih vrst šolstva, pozabavljamo na to, da bi

duh moral biti tisti, ki naj bi bil enolik za vso vzgojo, ki bi.

moral biti isti za vse šolstvo in sa svo njegovo ureditiv. Tako pa je bilo pri nas mogoče, da se celo zakonski načrt za osnovne šole! ni dotaknil niti s smernicami vprašanja izobrazbe učiteljstva za te šole, dasi bi pravdanski pričakovali, da naj radi enotnosti duha po njih išče vsaj vezi z ono vrsto šolstva, ki naj pripravi učiteljstvo za delo v osnovnih šolah. —

· Kar se torej fiče dosedanjih naših oficialnih zakonskih nacrtov

za preustrojitev šolstva, si moramo priznati, da niso v svoji se-

stavi prodrli ne v obliko zakona in ne v duh4 reforme. S tem.

seveda ni rečeno, da se šolstvo vobče ni reformiralo, da ni sfremilo po izbolišanju; vendar pa so se fe reforme, kolikor moremo,

pregledati, vršile potom šolske uprave le na torišču nacionalizacije:

šolstva — česar se je učiteljstvo radovoljno tudi samo oprijelo; kar pa se je izvršilo v reformiranju šolskega dela po novih vzgojeslovnih smernicah, temu je bila povod ponajveč privatna inicia= tiva posameznikov. In to je bilo premalo, ker je sporadično in ne splošno. |

sikoga potegnila za seboj, rekel bi pa, da bi bil uspeh tega dela vse drugačen, ako bi ga brez birokratizma vodila vešča roka iz šolskoupravne centrale. Kot zgled za resničnost te trditve navedem. le proizvedbo šolske reforme v avstrijski republiki, tedaj v krajih,

1 V mislih mi se znani VI. Rađojevićev nacrt. РОГ.

Obča zahteva po reformi duh4 v šoli je tudi pri nas mar-

u ас 7 >:

ма ва у ама а очкаљави

O az o ai O авва аи ам У с