Ženski pokret

верзитету стечено стручно знање за прање судова. Док је закон о државним службеницима изједначио женског и мушког службеника, дотле су уредбе поништиле законом гарантовану равноправност, нарочито за удату жену, државног службеника. Дакле, жена која се удаје, кажњена је. И питамо се пред оваквом сликом, куда све то води? Куда нас гоне? И шта нас чека? Напред немамо куд, а не дају нам не само напред, него нас гоне и са места на којима смо. Нас жене бацају на жртву богу кризе. Да ли тиме кризу ублажавају? Је ли ублажена криза тиме што су вршене редукције и изве-

дена пензионисања? Je ли ублажена криза тиме што је женама одузет додатак? Свакако да није. Али се распаљује. Читава војска свесних жена притиснута је осећањем неправде, oceћaњем да је срозавају. Она се збија у редове и данас огромном снагом даје израза своме огорчењу. Једна воља и једна жеља окупила нас је данас све у целој земљи. Свесне својих способности, својих дужности и права у друштвеном и државном животу, очекујемо испуњење обавеза које су у уставу. Осећамо одувек јаку потребу да се и наш глас чује приликом доношења закона, да и ми учествујемо тамо где се и наша судбииа решева.

Dr. Grossmann,

, advokatka, Ljubljana

Kakor večina modernih držav, imamo tudi mi osnovni zakon o ureditvi države z dne 28. avgusta 1931 nazvan ustava, ki vsebuje glavna načela o naši državi, njeni vladavini itd. Temeljno načelo čl. 4 je, da so vsi državljani kraljevine Jugoslavije pred zakonom enaki. Državljani so ne le moški, ampak tudi ženske, enakost vseh pred zakonom ne pomenja zgolj načela enakih pravic, temveč zlasti tuki vseh dolžnosti. Če se ozremo po teh načelni ugotovitvi na zakone, veljajoče v našem, imenujem ga slovensko pravno območje, vidimo, da so žene zlasti glede dolžnosti predvsem izenačene z moškimi. Vsi civilni, kazenski ter upravni pa tudi finančni zakoni jim nalagajo enake dolžnosti kot možem. Drugače je to v drugih pravnih območjih, kjer so žene že po zakonskih predpisih v marsikaterem oziru zapostavljene moškim. Edina obveznost, ki ne zadene ženske, je vojaška služba. To pa ne pomenja, da bi ženske za vojaško obrambo svoje domovine ne pripsevale ničesar. Jugoslovanske žene so se tudi aktivno borile s puško v roki, še več pa so v zaledju storile pod zastavo Rdečega križa, v raznih poklicih, ki so jih opravljale za može, in tudi v miru plačujejo davek, ki gre v korist vojaške obrambe države. Po ustavi postavljeno načelo enakosti pravic, pa je večkrat prekršeno. Ena najvažnejših zapostavitev žen pa je baš ta, da žene nimamo niti aktivne, niti pasivne volilne pravice, to se pravi, da nam zakoni ne priznavajo pravice voliti in biti voljene v razna javna zastopstva, predvsem v narodno predstavništvo (senat, parlament), skozi katero gredo vsi zakoni, ki jih

odobri in sprejme, v obilne in druga javna zastopstva. Tako naša prva vidovdanska kakor tudi sedanja ustava določata, da odloči o ženski volilni pravici zakon. Sedanji zakon o volitvi narodnih poslancev pa je odločil, da gre volilna pravica le polnoletnim moškim državljanom. Ta pravica nepripada aktivnim vojaškim osebam po načelu vseh ostalih modernih držav naj bo vojska nepolitična nadalje je odvzeta volilna pravica določno naštetim obsojencem, onim, ki nimajo častnih pravic, prezadolženim in nesamosvojim osebam. Žene smo tedaj postavljene v isto vrsto z onimi, ki nimajo častnih pravic, kojih bistveno sestavino baš tvori volilna pravica, z onimi, ki niso svojepravni (bebci). Ni vseeno, ali imamo žene volilno pravico ali ne. Zakonito predvidena zapostavljenja žen so namreč prav maloštevilna proti dejanskim zapostavitvam, katere srečujemo vsak dan v življenju. Da poročena žena prejema nižjo plačo kot neporočena, da izgubi s poroko v gotovih primerih službo, da ne more postati sodnica, to vse je predvideno v zakontih predpisih, ne pa to, da se jo dejansko v načelu zapostavlja v vseh službah. Koliko važnih vprašanj o obstoju žene, družine, otrok je, ki jih moški ne morejo pravilno rešiti brez sodelovanja žen. Koliko zakonov in uredb z zakonito močjo je bilo izdanih brez zadostnega upoštevanja žen in mater, otrok in rodbin. Vse to se bo izpremenilo, čim dosežemo to, kar so dosegle žene v večini modernih držav,.

104

ZENSKI POK K E T

SEPTEMBAR—NOVEMBAR 1835