Ženski pokret

čast, da bi nastopala nasproti moškemu kot sodnik ženska. Dosledno stremljenju, da je treba ženske izločiti iz služb, zapirajo fašisti ženskam dostop do poklicne izobrazbe. Kakor znano, sprejemajo v Nemčiji na vseučilišče samo 10% žensk od celotnega števila vseh priglašencev. A še te, ki posečajo šole, ostanejo po dovršenih študijah na cesti brez zaslužka. Brezposelna podpora je ukinjena, kajti denar je treba obrniti za bolj koristne namene: vojne priprave so danes na prvem mestu in njim se mora umikati ljudska beda. Namesto feminističnih, kulturnih in raznih humanitarnih ženskih organizacij se snujejo tudi za ženske raznovrstne militaristične organizacije, ki naj usposobijo dekleta za vojaško službo v bližajoči se vojni. To je odrešitev žene po fašizmu. II. Če pogledamo v druge države, moramo žal priznati, da zlasti kar se tiče zadržanja vladajočih napram ženi, pridno korakajo za izrazito fašističnimi vladavinami. Povsod isti pojavi: zapiranje ženskih šol, metanje žensk na cesto, kjer to kapitalistu bolj konvenira, utrjevanje avtoritete moškega šefa, manjša nagrada za žensko delo itd. In če napravimo pregled v naših razmerah, se nam odgrne prav ista brezupna slika; fašistične metode niso ostale monopol ene same ali dveh držav. Tudi pri nas so pred par leti zaprli ženske učiteljske šole, omejuje število gojenk pri vstopu v druge poklicne šole, otežkočajo šolanje z raznimi pristojbinami in šolninami itd. Pri nameščenju v službe imajo prednost moški, samo tam, kjer potrebujejo delovno moč za 200 in 300 Din. sprejmejo žensko. Znani so primeri, ki so podobni onemu Državne hipotekarne banke, ki je lanjsko leto razpisala natečaj za sprejem 25 uradniških pripravnikov za službo v bančni centrali in podružnicah. Vsi prosilci morajo biti moškega spola. Isti pogoj je stavila Uprava državnih monopolov. Že pred dvemi leti je izdala Privilegovana agrarna banka odredbo, glasom katere izgubi službo vsaka uradnica takoj: »Službo izgubi tudi tista že nameščena poročena žena, ki dobi otroka.« (Zaščita družine v praksi!) Znano je tudi, da uvaja prometno ministrstvo numerus clausus za žene, po katerem sme biti v poštnem resoru samo 30% žen, od teh pa samo 5% z akademsko izobrazbo. Da je tudi v drugih panogah ista tendenca, priča izkušnja. V preteklem šolskem letu so se vršila nameščenja učiteljskih abiturijentov v dravski banovini v sledečem razmerju: do meseca maja je vložilo prošnjo za namestitev 135 moških, od katerih je bilo nameščenih

114; žensk je prosilo 350, od teh je bilo nameščenih v državni službi 8, v dnevničarski 7, iz kreditov bednostnega fonda 45, torej skupaj 60. Danes so v državni službi že vsi moški prosilci, ne pa še vse ženske. Nič boljše se ne godi privatnim nameščenkam. Tu se vrše redukcije kar na debelo. Nekaj posebnega pa so plače privatnih nameščenk: 300 dinarjev je kar zadosti. Ali ne tirajo taki pogoji sami dekleta v prostitucijo? Nekdo je vprašal nekega gospoda, kako more živeti njegova tipkarica od tako majhne plače. On pa je odgovoril: »Saj ne živi od svoje plače. To ima kvečjemu za nogavice ih za puder...« Prav tako bedno je življenje delavke, v mnogih primerih pa še bednejše. Saj so med njimi celo take, ki dobe po 50 par od ure. Kjer med delavkami ni tako hude brezposelnosti, je to samo vsled tega, ker jih podjetnik lahko slabše plača kot moške. Tako je mnogo delavskih družin, kjer preživlja žena s svojo bedno plačo moža in otroke. To so samo gole ugotovitve. Globlji pogled v življenje naše žene iz delavskih, pa tudi srednjih slojev, bi nam pa nudil pretresljive slike današnje socialne bede. Toda moj današnji namen ni, podajati take primere, temveč je njegovo težišče usmerjeno drugam. III. Za nas je danes najvažnejše, da napravimo bilanso o naših odpornih silah ter o njihovem uveljavljanju pri napadih na naše pravice. Poudarjam, da ta bilansa ne sme biti fabricirana s sentimentalnimi frazami, temveč treba je, da tudi me ženske enkrat prenesemo odkrito besedo. Odpor zavednih žen v Nemčiji je bil zlomljen s pomočjo žen samih in sicer večine od njih. V obračunavanju s svojimi nasprotnicami so se posluževale surovih metod moških pristašev, ki so tekmovali med seboj v nasilju in denunciantstvu. Danes je nemško žensko gibanje zlomljeno, nemška žena zapada v srednjeveško suženjstvo a pot temu suženjstvu je pomagala utirati sama. Tudi naše pravice kolikor smo jih pač imele ginevajo. In kakšno je naše zadržanje ob tem spoznanju? Osnovna poteza naših žen mislim, da govorim lahko za vso Jugoslavijo je indolenca. Ko je lansko leto ob prvih zelo očitnih primerih kršitve enakopravnosti v državni službi sklicala ženska zveza protestni zbor v Beogradu, je rekla neka stara borka za ženske pravice: »Ženske imajo tako usodo, kakršno zaslužijo.« To so značilne besede, katere si moramo priklicati v spomin ob naših porazih, ki se vrste drug za drugim. Ko

ЈАНУАР-ФЕБРУАР 1935

ЖЕНСКИ ПOКРЕТ

11